Odbor DZ za finance je sprejel predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Državni zbor bo o predlogu odločal v petek, glasovanje pa je predvideno 6. decembra. Roki za referendumska opravila bi začeli teči 30. oktobra.

Referendumsko vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je sprejel DZ na seji 11. maja 2026?« Zahtevo za razpis referenduma so sindikati 9. oktobra vložili z več kot 40.000 overjenimi podpisi volivcev.

Predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ Nataša Voršič je pojasnila, da zahteva izpolnjuje zakonske pogoje in da je predlog odloka pripravljen skladno z zakonodajo. Predlog Svobode za drugačen rok razpisa bi bil po njenih besedah mogoč ob utemeljenih razlogih, ki pa v tem primeru niso izkazani.

Koalicija: Zakon spodbuja razvoj in gospodarstvo

Razpravo na odboru je zaznamovalo nasprotovanje glede vsebine zakona. Koalicija je poudarjala njegove razvojne koristi, opozicija pa opozarjala na finančne posledice in pomanjkanje izračunov učinkov ukrepov.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež je povedal, da vlada k predlogu odloka nima pripomb. Zakon po njegovih besedah ne uvaja novih davkov ali prispevkov in ne znižuje pokojnin, temveč prinaša koristi ljudem.

Aleksander Gungl iz poslanske skupine NSi, SLS, Fokus je izpostavil ukrepe za razvojni kader, cenejše energente za ogrevanje in dostopnejša stanovanja za mlade. Zakon naj bi po njegovih navedbah spodbudil gospodarstvo, razvojna kapica pa ne ogroža pokojnin. Tudi poslanca SDS Luka Simonič in Franc Breznik sta poudarila pomen zakona za mlade, družine in prihodnji razvoj Slovenije.

Opozicija opozarja na finančne posledice

V Svobodi menijo, da zakon koristi predvsem premožnejšim. Alenka Bratušek je opozorila, da vlada ni pojasnila, kako bo pokrila izpad javnofinančnih prihodkov. Klemen Boštjančič je izpostavil, da na seji niso predstavili konkretnih številčnih ocen finančnih učinkov.

Metka Pešl Šater je opozorila na možne posledice za financiranje dolgotrajne oskrbe in položaj zaposlenih. Po njenem mnenju davčne ugodnosti za najemodajalce ne rešujejo stanovanjske problematike, znižanje DDV za živila pa se ne bo nujno odrazilo v nižjih cenah.

V Levici je Vladimir Šega opozoril, da manj prihodkov v skupni proračunski blagajni pomeni manj sredstev za vse, ki so od nje odvisni. Izrazil je tudi dvom, da bi znižanje DDV zagotovilo občutno pocenitev življenjskih potrebščin.

Zaskrbljenost zaradi finančnih učinkov in javnega zdravstva so izrazili tudi v SD. Darko Ratajc je opozoril, da bi zakon lahko prispeval k razgradnji javnega zdravstvenega sistema.

Predstavniki koalicije in opozicije so napovedali aktivno sodelovanje v referendumski kampanji.