Menopavza, hormonsko nadomestno zdravljenje, motnje menstrualnega cikla in presnovne spremembe so teme, o katerih se v zadnjih letih vse več govori tudi v javnosti. Kako jih razumeti v luči najnovejših strokovnih spoznanj? Na ta vprašanja se osredotoča druga Ginekološko-endokrinološka šola, ki v četrtek, 15. oktobra 2026, poteka na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru.
Zdravje žensk se spreminja skozi različna življenjska obdobja, pri tem pa imajo hormoni pomembno vlogo. Od prve menstruacije in morebitnih motenj menstrualnega cikla do odločanja o kontracepciji, obdobja perimenopavze in menopavze – vsako življenjsko obdobje prinaša svoje izzive in vprašanja, na katera morajo znati odgovoriti tudi zdravstveni strokovnjaki.
Prav zato je namen strokovnega srečanja, ki ga organizira klinika, poglobiti znanje s področja ginekološke endokrinologije ter predstaviti najnovejša spoznanja, pomembna za vsakodnevno klinično prakso.
Ginekološka endokrinologija povezuje več področij medicine
Kot pojasnjuje predsednica organizacijskega odbora srečanja doc. dr. Vilma Kovač, dr. med., gre za drugo izvedbo Ginekološko-endokrinološke šole, ki so jo pripravili z namenom povezovanja različnih področij medicine.
»Ginekološka endokrinologija je kot nekakšno stičišče, ki povezuje ne samo ginekologijo in reproduktivno medicino, ampak se dotika tudi porodništva in interne medicine oziroma endokrinologije,« poudarja Kovač.
Prav ta prepletenost je še posebej pomembna pri obravnavi žensk, pri katerih se hormonske spremembe odražajo tudi v presnovi in splošnem zdravstvenem stanju. Razumevanje teh povezav omogoča celostnejši pristop k diagnostiki, zdravljenju in spremljanju pacientk.
Menopavza in hormonsko zdravljenje v središču pozornosti
Med temami, ki v zadnjem času vzbujajo veliko zanimanja, je zagotovo menopavza, pa tudi obdobje perimenopavze, ko se začnejo pojavljati prve izrazitejše hormonske spremembe pred dokončnim prenehanjem menstruacij.
O teh vprašanjih se vse pogosteje razpravlja v medijih in na družbenih omrežjih, kjer ženske iščejo informacije o simptomih, možnostih lajšanja težav in hormonskem nadomestnem zdravljenju.
»Videti je, da je menopavzna medicina zelo aktualna, prav tako predpisovanje hormonskega nadomestnega zdravljenja,« izpostavlja Kovač.
Večja pozornost tem temam prinaša tudi potrebo po zanesljivih in strokovno utemeljenih informacijah. Pri obravnavi menopavze namreč ni univerzalnega pristopa, ki bi ustrezal vsem ženskam. Odločitve o zdravljenju zahtevajo individualno presojo, upoštevanje simptomov in zdravstvenega stanja ter pogovor z zdravnikom.
Od menstrualnih motenj do presnovnih sprememb
Program srečanja je razdeljen na tri vsebinske sklope, ki zajemajo pomembna področja ginekološke endokrinologije.
Prvi je namenjen motnjam menstrualnega cikla, predvsem amenoreji oziroma odsotnosti menstruacije. Ta ima lahko različne vzroke, zato je pri obravnavi pomembno ustrezno diagnostično vrednotenje in prepoznavanje morebitnih hormonskih ali drugih zdravstvenih težav.
Drugi sklop se posveča najnovejšim spoznanjem s področja kontracepcije in menopavzne medicine, tretji pa presnovni medicini, ki v strokovni obravnavi žensk dobiva vse pomembnejše mesto.
Posebno pozornost namenjajo tudi sindromu policističnih jajčnikov (PCOS), pri katerem so poleg reproduktivnih značilnosti pomembne tudi presnovne spremembe. Prav širši pogled na to stanje pomaga razumeti, zakaj obravnava ne sme biti omejena zgolj na menstrualni cikel ali reproduktivno zdravje.
Kovač pojasnjuje, da so v program vključili tudi te aktualne teme, saj želijo udeležencem ponuditi čim bolj celovit pregled novosti in strokovnih spoznanj.
Znanje, ki ga ginekologi potrebujejo pri vsakdanjem delu
Na srečanju sodelujejo strokovnjaki iz slovenskega prostora, ki bodo s svojim znanjem in izkušnjami osvetlili izbrana področja ter prispevali k izmenjavi informacij in dobrih strokovnih praks.
Namen takšnih srečanj ni zgolj spremljanje novih trendov, temveč predvsem njihovo kritično vrednotenje in prenos v vsakodnevno delo z ženskami. V času, ko so informacije o hormonih, menopavzi in presnovnem zdravju hitro dostopne, je namreč še toliko pomembneje razlikovati med splošnimi nasveti in strokovno preverjenimi priporočili.
»Znanje iz ginekološke endokrinologije je zelo pomembno za vsakega ginekologa. Treba ga je obnavljati in soočati z novostmi,« poudarja Kovač.
Druga Ginekološko-endokrinološka šola tako odpira prostor za strokovno razpravo o temah, ki segajo daleč prek meja ene medicinske specialnosti. V ospredju ostaja skupni cilj: boljše razumevanje hormonskega in presnovnega zdravja ter kakovostnejša, sodobna in celostna obravnava žensk v različnih življenjskih obdobjih.
