V vsakem obratu je bil en tak. Mojster, h kateremu so prišli, ko nihče drug ni znal. Njegovo ime je pomenilo kakovost in to je vedel.

Potem je prišla nova stružnica. Računalniško vodena, hitrejša, natančnejša. Upravljal jo je fant, ki je bil v podjetju dve leti.

Mojster ni izgubil službe. Izgubil je nekaj drugega, in precej prej: občutek, da je potreben. Podjetje pa je istočasno izgubljalo svoje — dvajset let znanja, ki ga ni bilo v nobenem priročniku.

Kaj je izgubil on in kaj podjetje

Ne dela. Vrednost svojega znanja. Dvajset let občutka v rokah, ki je bilo v petek zlata vredno, v ponedeljek pa ne več. Nihče mu ni nič rekel. Preprosto ga niso več klicali.

To ni zgodba o eni tovarni. V slovenski industriji se je ponovila ob vsaki avtomatizaciji, desetletja zapored. Zato jo v Podravju pozna skoraj vsak — če ne iz svojega obrata, pa iz družine.

V obratu čez cesto se je ista stružnica končala drugače.

Zdaj se spreminja pisarna

Isto se zdaj dogaja v poklicih, kjer se dela z glavo, samo hitreje. Računovodkinja, prevajalec, oseba na podpori strankam, tisti, ki je pisal poročila in analize.

Delo ne izgine. Izgine tisti del, za katerega je bil prej potreben izkušen človek, ker ga zdaj orodje opravi v nekaj sekundah. Ostane zahtevnejši del — in tega dobro opravi samo nekdo z izkušnjami, če ga podjetje pravočasno premesti nanj. Mojster je imel za prilagoditev nekaj let. Danes se orodje spremeni vsakih nekaj mesecev.

Temu se reče tehnostres

Strokovni izraz za to je tehnostres. Zveni bolj zapleteno, kot je. Gre za pet stvari, ki jih večina pozna iz svojega delovnika:

•  preveč orodij naenkrat in dan, ki mine v skakanju od enega do drugega;

•  delo, ki prek obvestil pride za teboj domov;

•  orodje, ki se spremeni hitreje, kot se ga uspeš naučiti;

•  vprašanje, ali bo tvoje delo čez dve leti še tvoje;

•  in tisto najtišje: občutek, da tvoje izkušnje naenkrat manj veljajo.

To ni občutek, ki bi minil čez vikend. V Podravju se pozna tudi v številkah: zaradi duševnih stisk je bilo na zaposlenega izgubljenih 1,34 dneva dela, več od slovenskega povprečja (1,28) in precej več kot v osrednji Sloveniji (1,13). Primerov bolniške odsotnosti je bilo v regiji leta 2022 za 63 odstotkov več kot leta 2020.

Raziskave pri tem kažejo dvoje. Ko podjetje uvede umetno inteligenco, se delovni stres zaposlenih poveča, prek njega pa posredno trpi tudi telesno zdravje. A prav tako kažejo, da dobro vodenje ta učinek občutno omili.

Odloča vodja, ne stroj

»Tehnologija sama ne odloči, ali bo človek ostal ali se umaknil. Odloči vodja. Mojstra, ki ga je nekdo posedel in naučil novega stroja, so čez pol leta spet potrebovali bolj kot kogar koli. Tistega, ki ga ni naučil nihče, je podjetje tiho izgubilo — in z njim dvajset let znanja, ki ga ni bilo mogoče kupiti nazaj.«

Dr. Rok Zupančič, direktor in partner v podjetju HCM. V programu, o katerem pišemo, vodi tretjo delavnico za vodje.

Razlika torej ni bila v stroju. Ista stružnica je v enem obratu naredila mojstra še bolj potrebnega, v drugem odvečnega. Razliko je naredilo to, ali ga je kdo posedel in naučil.

Enako velja danes. Uvedba umetne inteligence ni tehnično vprašanje. Je vprašanje, kako podjetje prilagodi delovna mesta ljudem, ki to delo poznajo.

Kaj se zdaj dela v Podravju

Ta mesec se v regiji začenja projekt ODPORNInaTEHNOSTRES. Vodi ga Združenje delodajalcev Slovenije, izvaja Izobraževalno raziskovalni inštitut Ljubljana, sofinancira pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Podjetja iz Podravja in njihovi zaposleni zanj ne plačajo ničesar.

Najprej pridejo na vrsto tisti, ki odločajo: vodje in kadrovske službe. Zanje so pripravljene tri delavnice na daljavo, ki gradijo druga na drugi — od psihologije sprememb in pogovora s sodelavci o tem, zakaj podjetje uvaja umetno inteligenco, do coachinga po modelu GROW in individualiziranega akcijskega načrta. Kdor ne more priti, pošlje namestnika.

Zaposleni se pridružijo januarja 2027. Takrat se odpre spletni program, ki ga vsak predela v svojem ritmu in zaključi z digitalno značko, ob njem pa začnejo delovati podporne skupine Varni prostori.

Stres med zaposlenimi podjetje izmeri z anketo pred programom in po njem. Za zaposlene je udeležba brezplačna in zaupna.

Kako se vključiti

Podjetje na tehnostres.si opravi tri korake: se registrira, potrdi sodelovanje in določi skrbnika programa. Rok je 31. december 2026. Podrobnosti o projektu so objavljene tudi na strani Združenja delodajalcev Slovenije, www.zds.si/sl/projekti/odporninatehnostres/.

Zaposleni, ki bi rad sodeloval, naj na tehnostres.si opozori svojo kadrovsko službo.

 

Termini delavnic za vodje in kadrovske službe

Na daljavo, vsakič od 14.00 do 15.30 (dve šolski uri):

14. oktober 2026 — Voditi ljudi skozi spremembo, psihologinja Ana Frühauf

22. oktober 2026 — Coaching po modelu GROW, dr. Marijeta Kobetič

28. januar 2027 — Kompetence, etika in akcijski načrt, dr. Rok Zupančič

Prijava podjetij na tehnostres.si do 31. 12. 2026 · spletni program za zaposlene od januarja 2027

[[image_1_article_93459]]

Vir podatkov o bolniški odsotnosti: NIJZ, Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2023. Projekt »Krepitev psihosocialne odpornosti v dobi umetne inteligence – ODPORNInaTEHNOSTRES« na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje preventivnih projektnih programov ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu za združenja za obdobje od leta 2026 do leta 2027 sofinancira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.