V majhni gorski vasi Bolotana v osrčju Sardinije ženske dosegajo izjemno visoko starost, ki po nekaterih kazalnikih presega rezultate večine drugih območij sveta. Nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Frontiers in Aging, je pokazala, da imajo tamkajšnje ženske bistveno več možnosti za dolgo življenje kot njihove vrstnice drugod po Italiji. Kaj natančno prispeva k njihovi dolgoživosti, za zdaj ostaja neznanka, poroča Science Alert.

Zelo povečana verjetnost, da bodo ženske tam dočakale 100 let

Bolotana, v kateri je v času raziskave živelo 2266 ljudi, je hribovska občina in vas v pokrajini Nuoro v osrednji Sardiniji v Italiji.  Analiza demografskih podatkov za obdobje med letoma 2021 in 2025 je pokazala, da lahko 70-letna ženska v vasi pričakuje še povprečno 20,85 leta življenja. V provinci Nuoro, kamor spada Bolotana, je ta številka 18,61 leta, na Sardiniji 18,4 leta, v Italiji pa 18,06 leta.

Še bolj izstopajo podatki o verjetnosti, da bodo ženske dočakale 100 let. Ta za 70-letnice v Bolotani znaša kar 13,83 odstotka. Za primerjavo, v provinci Nuoro je 4,33-odstotna, na Sardiniji 4,43-odstotna, v Italiji pa le 3,54-odstotna. Po izračunih raziskovalcev je njihova možnost, da dočakajo sto let, približno trikrat večja kot pri ženskah v ZDA.

Soavtorica raziskave, epidemiologinja S. Jay Olshansky z Univerze v Illinoisu v Chicagu, meni, da bi lahko šlo za eno najdlje živečih ženskih populacij na svetu.

Dolgoživost pa ni značilna samo za ženske. Tudi 70-letni moški v Bolotani lahko pričakujejo, da bodo živeli še 16,02 leta, kar je nekoliko več od italijanskega povprečja, ki znaša 15,48 leta. Njihova verjetnost, da bodo dočakali 100 let, je ocenjena na 4,92 odstotka, medtem ko na ravni Italije znaša 1,41 odstotka.

Skrivnost bi se lahko skrivala v načinu življenja

Raziskovalci za zdaj ne morejo z gotovostjo pojasniti, zakaj prebivalci Bolotane živijo tako dolgo. Med možnimi dejavniki omenjajo genetsko dediščino, prehranjevalne navade, telesno dejavnost, družinsko podporo, povezanost skupnosti in dostop do zdravstvene oskrbe. Pomembno vlogo bi lahko imelo tudi okolje, saj vas leži na strmem, goratem območju, kjer se prebivalci veliko premikajo peš in velik del hrane pridelajo lokalno.

»To je tesno povezana skupnost, kjer ljudje skrbijo drug za drugega. Premikajo se večinoma peš, ne z avtomobilom,« je pojasnila Olshansky. Dodala je, da bi lahko podrobnejše razumevanje življenjskih navad teh prebivalcev pomagalo tudi drugim skupnostim pri iskanju načinov za daljše in kakovostnejše življenje.

Statistika je morda izkrivljena zaradi majhnega števila prebivalcev

Kljub spodbudnim ugotovitvam raziskovalci opozarjajo na pomembno omejitev: Bolotana ima razmeroma malo prebivalcev, zato lahko že majhno število posameznih primerov močno vpliva na statistične rezultate.

To potrjujejo tudi podatki za obdobje med letoma 2015 in 2019, ko je bila verjetnost, da bo 70-letna ženska iz vasi dočakala 100 let, ocenjena na le 1,46 odstotka. Preostala pričakovana življenjska doba je takrat znašala 18,3 leta, kar je bilo še vedno nad italijanskim povprečjem.

»Zdaj vemo, da se v Bolotani dogaja nekaj izjemnega«

Pri preverjanju starosti prebivalcev so raziskovalcem pomagali tudi dobro ohranjeni občinski in cerkveni zapisi, ki segajo več stoletij v preteklost. Ti omogočajo neodvisno preverjanje starosti stoletnikov.

Raziskovalci zdaj upajo, da bodo nadaljnje študije razkrile, kateri dejavniki so najpomembnejši za dolgo življenje v tej sardinski vasi. »Zdaj vemo, da se v Bolotani dogaja nekaj izjemnega,« je poudaril soavtor raziskave Dan Buettner, ustanovitelj projekta Blue Zones, ki preučuje območja z nadpovprečno dolgoživostjo.