Županski kandidat Stranke mladih – Zeleni Evrope Igor Jurišič je danes na Lentu uradno predstavil svojo kandidaturo za župana Mestne občine Maribor, listo kandidatov za mestni svet in program, s katerim se podaja na prihajajoče lokalne volitve. Pod sloganom »Naj Maribor zadiha« napoveduje spremembe na področju prometa, okolja, gospodarstva, mladih ter delovanja društev in zavodov.

Med najbolj izstopajočimi predlogi so 90 minut brezplačnega parkiranja v mestu, ponovno odprtje Koroške ceste za promet, odprava fiksnih radarjev in nasprotovanje gradnji sežigalnice odpadkov. Jurišič je uvodoma poudaril, da se zaveda finančnih omejitev občine, zato njegov program ne temelji na obljubah velikih gradbenih projektov. 

»Glede na to, da kot mestni svetnik ne morem spregledati, kako je naš proračun zadolžen, v programu ne želim obljubljati nemogočih stvari, nekih ogromnih gradbenih projektov, ker enostavno kreditna sposobnost Mestne občine Maribor ni takšna, kot bi si mogoče kdo želel,« je pojasnil.

Prvih 90 minut parkiranja bi bilo brezplačnih

Eden osrednjih poudarkov Jurišičevega programa je prometna ureditev Maribora. Prepričan je, da je mestno jedro v zadnjih letih izgubilo del obiskovalcev, ki se zaradi težav s parkiranjem vse pogosteje odločajo za obisk nakupovalnih središč.

[[image_1_article_93519]]

Kot rešitev predlaga uvedbo 90 minut brezplačnega parkiranja v mestu, pri čemer se zgleduje po Kopru, kjer po njegovih navedbah omogočajo prvo uro brezplačnega parkiranja tudi v garaži pod mestnim jedrom. »Če primerjamo Koper in Maribor sredi dneva, Koper neprimerno bolj živi. In prav to je eden od razlogov,« je dejal. Ob tem poudarja, da mora mesto izboljšati tudi javni potniški promet. Ta bi moral po njegovem mnenju postati časovno konkurenčen avtomobilu, saj bi se prebivalci le tako pogosteje odločali za uporabo avtobusov. 

Koroško cesto bi ponovno odprl za ves promet

Med najodmevnejšimi napovedmi je Jurišičeva namera, da bi Koroško cesto ponovno odprl za motorni promet. Prepričan je, da je njeno zaprtje prispevalo k dodatni prometni obremenitvi drugih mariborskih ulic, predvsem Mladinske. Po njegovih besedah bi Koroška cesta lahko prevzela del prometa v času prometnih konic, ko na njej ni prireditev oziroma večjega števila obiskovalcev.

»Če imamo eno prometno žilo in jo zapremo in se drugi promet poveča, pač pride do infarkta,« je ponazoril.

Jurišič je ob tem izpostavil tudi vprašanje zakonitosti trenutne prometne ureditve. Skliceval se je na stališče pristojnega ministrstva, po katerem naj zaprtje Koroške ceste ne bi bilo skladno z zakonodajo. Kot je dodatno pojasnil v odgovoru na novinarska vprašanja, bi Koroška ostala območje skupnega prometnega prostora, kjer bi imeli pešci in kolesarji prednost, vendar bi bil dovoljen tudi promet motornih vozil.

»Koroška bi bila to, kar je, torej območje skupnega prometnega prostora, pri čemer bi tista določila, ki so nezakonita, črtali, s tem bi pa avtomatsko na Koroški bil dopusten promet,« je pojasnil. Ob prireditvah bi cesta ostala zaprta za promet, saj po njegovih besedah ne želijo posegati v izvedbo dogodkov in dejavnosti v mestnem jedru. 

Namesto fiksnih radarjev ležeči policaji

Jurišič je kritičen tudi do uporabe fiksnih radarjev, za katere meni, da ne zagotavljajo učinkovitega umirjanja prometa.

»Ne želimo, da bi radarji postali dejansko bankomat za mestni proračun,« je poudaril.

Po njegovem mnenju vozniki, ki namerno prekoračujejo hitrost, poznajo lokacije fiksnih radarjev, zato upočasnijo zgolj na območju merjenja, nato pa nadaljujejo s prehitro vožnjo. Namesto tega predlaga mobilne radarje v bližini šol in vrtcev ter namestitev ležečih policajev, ki bi voznike fizično prisilili k zmanjšanju hitrosti.

»Mi smo tudi predlagali, da se tile fiksni radarji raje nadomestijo z ležečimi policaji, ki bi promet dejansko umirili, ne pa samo izstavljali položnice, ker ko bo prišlo enkrat do nesreče, tista položnica ne bo ničesar rešila,« je dejal. Zavzema se tudi za smiselnejšo uporabo omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro. Te podpira v strnjenih naseljih in na območjih, kjer so potrebne zaradi varnosti, nasprotuje pa več kilometrov dolgim omejitvam na odsekih, kjer po njegovem mnenju zanje ni ustreznih razlogov. Med možnostmi, ki bi jih želel preučiti s prometno stroko, so tudi časovno omejene omejitve hitrosti, denimo v bližini šol samo v času pouka. 

Sežigalnici nasprotuje, Maribor bi bolj ozelenil

Na področju okolja Jurišič nasprotuje načrtovani sežigalnici odpadkov v Mariboru. Prepričan je, da bi morala biti prednostna naloga zmanjševanje količine odpadkov, ne pa zagotavljanje zadostnih količin za njihovo sežiganje. 

»Mi moramo težiti k temu, da se količina odpadkov zmanjša do te mere, da sežigalnica ne bo potrebna, ne pa ustvarjati enako ali celo večjo količino odpadkov in jih celo uvažati iz drugih občin, zato da bomo lahko postavili sežigalnico,« je poudaril. Ocenjuje, da bi lahko ob učinkovitejšem zmanjševanju odpadkov obstoječa sežigalnica v Celju zadostovala za obdelavo preostalih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati.

Pomemben del programa namenja tudi ozelenitvi mesta in boljšemu upravljanju mestnih dreves. Kritičen je do nadomeščanja odraslih dreves z mladimi sadikami, ki potrebujejo več desetletij, da zagotovijo primerljivo senco. Opozoril je tudi na pomanjkanje košev za odpadke in njihovo neredno praznjenje.

»Problem je v tem, da je teh košev premalo in da se prepočasi praznijo,« je dejal.

Več priložnosti za mlade in sodelovanja z društvi

Jurišič želi Maribor razvijati tudi kot mesto, v katerem bodo mladi videli svojo prihodnost. Poleg dostopnih in kakovostnih vrtcev ter šol izpostavlja potrebo po novih delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo, okolju prijaznem gospodarstvu in učinkovitem javnem prevozu. Posebno pozornost namenja društvom, nevladnim organizacijam in zavodom, ki po njegovem mnenju predstavljajo pomemben, a premalo izkoriščen potencial mesta.

Predlaga, da bi občina pred naročanjem določenih storitev najprej preverila, ali jih lahko opravijo lokalna društva in zavodi. Zavzema se tudi za preglednejše in manj birokratske razpise. »Ta društva so dejansko tisto srž Maribora, ki vsako na svojem področju Maribor postavljajo na nek višji nivo,« je poudaril.

Na listi tudi znani Mariborčani

Ob predstavitvi programa je Jurišič predstavil tudi del kandidatov Stranke mladih – Zeleni Evrope za mestni svet in mestne četrti. Kot posebnost liste je izpostavil, da je na njej nekoliko več žensk kot moških. Med predstavljenimi kandidati so bili krajinski arhitekt Nikolaj Stare, Nevena Tea Gorjup, Žiga Štandeker, Mirjana Mladič, Aleksandar Jovanović, Renato Rene Volker in Zvezdana Strmšek. 

Jurišič je posebej izpostavil Starejeve zasluge za urejanje mariborskega prostora, povezanost z mestom Gorjupove ter Volkerja, za katerega upa, da bo s svojim humorjem prispeval k nekoliko bolj sproščenemu vzdušju volilne kampanje. Ob koncu predstavitve je pozval tudi druge županske kandidate, ki jih sam imenuje »sokandidati«, k vsebinski in spoštljivi kampanji. »Želim si poštene in korektne kampanje,« je dejal ter poudaril, da bi morali volivci odločati predvsem na podlagi predstavljenih programov, ne pa starih afer in medsebojnih obračunavanj.

Svojo predstavitev je sklenil s sloganom, s katerim se podaja v volilno tekmo: »Naj Maribor zadiha.«