Letošnje poletje in z njim povezani vročinski valovi so povzročili precej težav na več področjih, med drugim so visoke temperature predstavljale težave tudi za delavce na prostem ali v zaprtih prostorih. Raziskave kažejo, da se produktivnost delavcev zmanjša že pri normalnih poletnih temperaturah, pri višjih pa le-ta upada še bolj.

Produktivnost pada z vsako dodatno stopinjo

Pogostost in intenzivnost ekstremnih vročinskih dogodkov sta se v zadnjih letih močno povečali, kar povečuje tveganja tako za delavce na prostem kot v zaprtih prostorih. Zaradi negativnih posledic visokih temperatur naj bi trpela približno polovica svetovnega prebivalstva.

Vročina povzroča številne težave

Produktivnost delavcev pade predvsem zato, ker vročina povzroča hitrejšo utrujenost, zmanjšano telesno zmogljivost, slabšo koncentracijo, počasnejše odločanje, več napak pri delu, kar lahko vodi tudi do več nesreč pri delu.

Posledično delavci delajo počasneje, potrebujejo več odmorov, zmanjšajo intenzivnost dela, včasih pa delo celo prekinejo zaradi zdravstvenega tveganja. Vse to s seboj nosi tudi ekonomske učinke, saj svetovna gospodarstva na ta račun izgubljajo milijarde denarja.

V štirih letih umrlo več kot 200.000 ljudi

Skupine z največjimi zdravstvenimi tveganji so gradbeni delavci, kmetje, rudarji, gozdarji, ribiči, gasilci, delavci v proizvodnji, delavci v vročih industrijskih obratih, starejši delavci, osebe s kroničnimi boleznimi ter osebe s slabšo telesno pripravljenostjo. Na svetovni ravni se izmed 2,5 milijarde ljudi domneva, da ima zmanjšano delovno produktivnost kar 30 odstotkov ljudi, pri tem pa je zabeleženih slabih 23 milijonov poškodb pri delu. V zadnjih štirih letih je po poročanju WHO življenje zaradi previsokih temperatur na delovnem mestu izgubilo več kot 200.000 ljudi.

Kateri ukrepi so smiselni?

Če želi podjetje imeti produktivne delavce, je smiselno sprejeti tudi določene ukrepe. Mednje sodi denimo reorganizacija dela, prestavitev v hladnejši del dneva, zmanjšanje intenzivnosti fizičnega dela, pogostejši odmori, večja rotacija delavcev ter prilagoditev urnikov.

Pri tem se ne sme pozabiti na redno hidracijo, stalen dostop do pitne vode, nadomeščanje elektrolitov ter preprečevanje dehidracije.

Delo naj se, če je možno, opravlja v senci, v prezračenih prostorih, opremljenih s klimatskimi napravami, pomembno pa je tudi izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, kako prepoznati simptome in ponuditi prvo pomoč v sili, če pride denimo do vročinske kapi.

Na varnost delavcev opozarjajo tudi sindikati

Zaradi vročinskih valov in težav, ki nastajajo z delavci, opozarjajo tudi sindikati. V izjavi za javnost je Konfederacija sindikatov 90 Slovenije opozorila na to, da morata biti v teh razmerah varstvo zdravja in varnost delavcev na prvem mestu. Zato predvsem opozarjajo delodajalce, naj se na razmere odzivajo pravočasno in ne postavljajo zaslužka pred zdravje ljudi. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije na terenu opažajo, da se številni delodajalci še vedno odzivajo prepozno, začasno in necelovito.

»Delavcem sicer zagotovijo vodo, vendar delovni čas, norme, intenzivnost dela in roki prepogosto ostanejo nespremenjeni. Odmori se ponekod izvajajo v gradbenih zabojnikih, skladiščih ali prostorih brez učinkovitega hlajenja,« so še zapisali.

Ob tem pozivajo k odgovornemu ravnanju občin, javnih podjetij, države in tudi drugih deležnikov, naj ne izpostavljajo delavcev, na primer z nerealnimi roki ali hitenjem na delu.

Varnost delavcev je potrebno dati na prvo mesto

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije opozarjajo, da gospodarska politika ne sme temeljiti zgolj na konkurenčnosti, produktivnosti in razbremenjevanju, temveč bo potrebno v prvi vrsti razmisliti o varnosti, zdravju in dostojanstvu delavcev, ki dejansko ustvarjajo dodano vrednost.

Vročinski valovi so postali stalnica, zato morajo delodajalci pravočasno posodobiti ocene tveganja, prilagoditi organizacijo dela, zagotoviti učinkovito hlajenje, zadostne odmore, pitno vodo, zaščito pred soncem ter po potrebi skrajšati ali prekiniti delo, kadar varnosti ni mogoče zagotoviti.

Od države zahtevajo tudi smernice za delo v vročini, vezane na vremenska opozorila, z jasno določenimi obveznimi ukrepi in okrepljenim inšpekcijskim nadzorom.

Dopust ima blagodejne učinke

Več raziskav kaže, da lahko že krajši dopust pripomore ogromno pri okrevanju in zmanjšanju stresa na delovnem mestu. Priporoča se, da bi si ljudje vzeli dopust za 14 dni, kot to veleva tudi zakon. Posledično imajo podjetja, ki svojim zaposlenim omogočajo izrabo dopusta v trajanju 14 dni v enem kosu, pet odstotkov višjo delovno produktivnost.

Podpredsednica Zveze svobodnih sindikatov Saška Kiara Kumer je za RTV Slovenija pojasnila, da raziskave kažejo, da koriščenje letnega dopusta, če je tak, kot ga je zakon predvidel, zniža bolniške odsotnosti tudi do 30 odstotkov.

Dobra organizacija dela je lahko pomemben dejavnik pri preprečevanju preobremenjenosti

Na NIJZ prav tako poudarjajo, da je pravočasno načrtovanje dopustov in drugih predvidenih odsotnosti pomemben dejavnik preprečevanja preobremenjenosti in lahko prispeva k zmanjševanju tveganja za nadaljnje zdravstvene težave in bolniške odsotnosti. Kadar so odsotnosti ustrezno usklajene in organizirane, se zmanjša tveganje, da bi posamezni delavci prevzemali nesorazmerne delovne obremenitve.

V poletnih mesecih je smiselno prilagoditi delovni proces, na primer z uvedbo gibljivega delovnega časa, ki omogoča zgodnejši začetek in zaključek delovnika, zagotavljanjem ustreznih pogojev za delo v vročini in dostopa do pitne vode ter spodbujanjem zadostnega vnosa tekočin.

Gostinski lokali so se odločili za sieste

V Mariboru in tudi drugod po Sloveniji so se zaradi visokih temperatur številni gostinski lokali odločili za t. i. siesto, večurni popoldanski počitek, s katerim omogočajo delavcem počitek v najhujši vročini. Glede na to, da so vročinski valovi vse pogostejši, bodo najbrž sieste postale stalnica, vprašanje pa je tudi, ali se bodo zanje odločila tudi podjetja.