Samovozeča vozila, o katerih so naši predniki lahko sanjali, so postala z napredkom digitalnih tehnologij, robotike in umetne inteligence realnost na naših cestah. Ker je za kar 95 odstotkov prometnih nesreč v Evropski uniji kriva človeška napaka, ne preseneča, da so se na trgu pojavila avtonomna vozila, ki naj bi znatno prispevala k zmanjšanju prometnih nesreč in posledično smrtnih žrtev v prometu. 

Pri nas so na voljo le sistemi druge in tretje stopnje avtonomne vožnje

Kot so nam pojasnili na Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS), pri serijskih avtomobilih še ni sistema samodejne vožnje. Na voljo so le sistemi druge in tretje stopnje avtonomne vožnje, ki zmorejo vozniku aktivno pomagati pri menjavi avtocestnih pasov, pri vzdrževanju varnostne razdalje, pri zaviranju v sili, nadzoru mrtvih kotov, pri prediktivni vožnji, vožnji v gostem prometu s samodejnim zaustavljanjem in speljevanjem.

[[image_1_article_63264]]

Stopnja 0 – brez avtomatizacije

To so starejši avtomobili in marsikateri nov brez naprednih asistenčnih sistemov. Voznik ima popoln nadzor nad pospeševanjem, zaviranjem, zavijanjem in vožnjo v prometu.

Stopnja 1 – vozniški pripomočki

V določenih razmerah in pod določenimi pogoji avto sam nadzira hitrost ali zavija, a nikoli sočasno. Voznik upravlja z vsemi ostalimi funkcijami avtomobila in je v celoti odgovoren za spremljanje prometa in prevzem funkcij, če asistenčni sistemi odpovejo. Npr. aktivni oziroma radarski tempomat, sistem za samodejno parkiranje (ki deluje le na volanski mehanizem).

Stopnja 2 – delna avtomatizacija

V določenih razmerah in pod določenimi pogoji avto sam pospešuje, zavira in zavija. Voznik izvaja nekatere manevre vožnje – se odziva na semaforje, menja vozni pas in opazuje ter se odziva na promet. Redno mora poprijeti za volanski obroč in s tem potrditi, da aktivno sodeluje pri vožnji. Npr. združeni sistemi za ohranjanje smeri vožnje na voznem pasu oziroma za preprečevanje zapustitve voznega pasu in sistemi za sledenje vozilu pred seboj, npr. radarski tempomat.

Stopnja 3 – pogojna avtomatizacija

V določenih razmerah in pod določenimi pogoji avto sam opravi večino vozniških funkcij, tudi pozorno spremljanje okolice. Voznika opozori na nevarnost le ob določenih okoliščinah, v katerih ne more ali ne zna pravilno reagirati. Voznik mora biti vseskozi pripravljen, da prevzame nadzor nad vožnjo. Npr. Audijev sistem AI traffic jam pilot, ki samostojno sledi (počasnemu) prometnemu toku na avtocestah do hitrosti 60 km/h. Avtomobilov s funkcijami stopenj 4, 5 in 6 avtonomne vožnje (še) ni na cestah.

Deluje tudi sistem aktivnega parkirnega asistenta 

"Ravno tako pri nas že deluje tudi sistem aktivnega parkirnega asistenta, pri katerem voznik le potrdi izbrano parkirno mesto, avto pa nato s samodejnim vrtenjem volana in nadzorom smeri in hitrosti parkira sam. A še vedno mora vse skupaj nadzirati voznik - s potrditvijo določenih procesov tega samodejnega manevra," so pojasnili. Dodajajo, da so vse omenjene sisteme pri AMZS Motoreviji že preskusili v prometu. Vsi zahtevajo stalno in aktivno prisotnost voznika.

V sklopu kampanje Hi-Drive, ki poteka od novembra 2023 do oktobra 2024  in v 11 državah po Evropi ozavešča o avtomatizirani vožnji, je izpostavljenih 14 funkcij avtomatizirane vožnje, od osnovnih funkcij za pomoč vozniku do naprednih funkcij avtomatizirane vožnje, ki segajo od ravni 0 do 3 avtonomne vožnje, kot jih je definiralo Združenje avtomobilskih inženirjev (SAE): radarski tempomat, samodejno zaviranje v sili, opozarjanje na vozila v mrtvem kotu, ohranjanje vozila na sredini voznega pasu, pomoč pri menjavi voznega pasu, opozarjanje na zapustitev voznega pasu, ohranjanje smeri vožnje na voznem pasu, pomoč vozniku v zastojih, opozarjanje pred naletom, sistem za vožnjo po avtocestah, nadzor pozornosti voznika, samodejno zaviranje v sili s prepoznavanjem pešcev in kolesarjem, prepoznavanje ovir pri vzvratni vožnji, spremljanje položaja rok voznika na volanskem obroču.

Teslin avtopilot v Evropi ne ponuja vseh funkcionalnosti, saj imajo drugačno programsko opremo kot v ZDA in Kanadi, kjer homologacija dovoljuje večjo stopnjo avtonomne vožnje. Zato večina posnetkov na družbenih omrežjih glede samovozečih tesel izhaja z druge strani Atlantika. 

Odsek med Šentiljem in Pincami bi lahko bil v funkciji v letu 2025

V Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) v sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo izvajajo ukrepe, ki so namenjeni pripravi infrastrukture in zakonodaje za uvajanje avtonomnih vozil na našem cestnem omrežju. DARS tako že opremlja avtocestno infrastrukturo s sistemi, ki komunicirajo z vozili.

"Na podlagi mednarodnega sporazuma med Avstrijo, Slovenijo in Madžarsko iz leta 2019 sodelujemo med temi državami na področju avtomatizirane vožnje po avtocestah. Sodelovanje se izvaja na ravni ministrstev, univerz in upravljavcev avtocest. Za preizkušanje avtomatizirane vožnje na mednarodni ravni je izbran avtocestni odsek štajerske avtoceste A1 med Šentiljem in Pincami. Na tem odseku bodo proizvajalci vozil lahko preizkušali napredne sisteme, odsek bo dodatno opremljen s sistemi za nadzor in vodenje prometa, prav tako bo poskrbljeno za zagotavljanje najvišje ravni kakovosti prometne signalizacije (talne oznake, prometni znaki)," so pojasnili na Darsu. 

Zakonodaja se na tem področju ustrezno prilagaja. Po pravilih Zakona o pravilih cestnega prometa se na cesti določi območje, kjer lahko proizvajalci avtomatiziranih vozil ali sistemov za avtomatizirano vožnjo ta preizkušajo. Območje za preizkušnje avtomatiziranih vozil se označi s predpisano prometno signalizacijo, v skladu s predpisi, ki urejajo prometno opremo in prometno signalizacijo na cestah.

[[image_2_article_63264]]

Na vprašanje, kdaj bi lahko bil odsek med Šentljem in Pincami v funkciji in s kakšnimi sistemi bo opremljen, so na Darsu odgovorili: "Glavno vlogo pri tem projektu ima Ministrstvo za infrastrukturo - Nacionalni center za upravljanje prometa Republike Slovenije (NCUP), s katerim sodelujemo tudi glede rokov in jih v tem trenutku še ne moremo natančneje določiti. Ocenjujemo, da bi bil odsek lahko v funkciji v letu 2025. V družbi Dars bomo postavili antene C-ITS, ki bodo takrat že delovale, poskrbeli bomo tudi za nove talne označbe v najvišji kakovosti, da jih bodo vozila lahko prepoznala. Za varnost bo poskrbljeno enako, kot na vseh ostalih odsekih, ki so nadzirani iz nadzornih centrov."

Glede tega, kdo bo lahko na omenjenem odseku preizkušal vozila, v kakšnih čaosvnih intervalih in ali bo odsek v času testiranja zaprt za druga vozila, bodo, kot so še pojasnili na Darsu, določili pravila v sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo.