Stari mlini, nekoč srce podeželskega življenja, danes znova dobivajo prostor v skupnosti, turizmu in izboraževanju. V okviru čezmejnega projekta Od mlina do mlina so se povezali slovenski RIC Slovenska Bistrica in madžarski partnerji, ki želijo ohraniti bogato mlinarsko dediščino, jo približati mladim ter iz nje ustvariti tudi nove turistične zgodbe.

Med vključenimi so tudi pohorski mlini, ki še danes pričajo o času, ko je bilo mlinov na tem območju več kot 90.

Mlini kot skupna dediščina Slovenije in Madžarske

Projekt povezuje Slovenijo in Madžarsko. Na slovenski strani sodelujejo Razvojno-informacijski center Slovenska Bistrica, Zavod Babičev mlin ter številni upravljavci in lastniki mlinov, na madžarski strani pa organizacije, povezane s porabskimi Slovenci in ohranjanjem dediščine.

 

»Skupno nam je to, da so na vseh teh območjih prisotni mlini, ki predstavljajo pomemben del tehniške in kulturne dediščine. Projekt pa ni namenjen le obnovi ali predstavitvi mlinov, ampak predvsem povezovanju ljudi, znanja in idej,« pojasnjuje vodja projekta Daniel Zorko.

Pomemben del projekta predstavlja tudi ustanovitev razpršenega muzeja mlinov Slovenije in Madžarske, v katerega je trenutno vključenih 13 mlinov.

»Cilj je povezati upravljavce mlinov, društva in vse, ki imajo pozitiven odnos do tehniške dediščine, da bi po zaključku projekta skupaj razvijali nove ideje in iskali sredstva za obnovo ter ohranjanje mlinov,« dodaja Zorko.

Pohorski mlini od Šetorovega do Jakčevega

V projekt sta vključena tudi dva pohorska mlina, Šetorov mlin pri Bojtini na Šmartnem na Pohorju ter Jakčev mlin na Tinju.

»Šetorov mlin je danes povsem obnovljen in tudi deluje. Gre za manjši mlin, a ima veliko vrednost za lokalno okolje. Tam smo izvedli številne delavnice, ljudje pa prihajajo pomagati, pogledat ali preprosto začutit, kako je mlin nekoč živel,« opisuje Zorko.

Šetorov mlin je obnovil Tone Šastler, čeprav ni njegov lastnik, kar po besedah sogovornika lepo kaže, koliko entuziazma še vedno obstaja med ljudmi, ki želijo ohranjati dediščino.

Na Pohorju so v okviru projekta izvajali tudi tehniške in naravoslovne dneve za osnovnošolce. Otroci so si ogledali delovanje mlina, mleli žito in nato v bližnji domačiji pekli izdelke ter spoznavali stare obrti.

»Mladim smo želeli približati mlinarsko in pekovsko tradicijo. Otroci so lahko videli, kako je moka nastala, kako je mlin deloval brez elektrike in kako pomembni so bili mlini nekoč za vsakdanje življenje.«

Mlini, starejši od stoletja

Večina vključenih mlinov je starih več kot sto let, nekateri pa imajo še precej daljšo zgodovino. Na Pohorju je bilo po besedah Zorka nekoč več kot 90 mlinov, saj je skoraj vsaka dolina imela svojega.

»Ti mlini so nastajali iz potrebe. Ljudje so morali zmleti žito, zato so bili družinski mlini zelo pogosti. Kasneje so prišli večji obrtni mlini in elektrika, številni manjši mlini pa so začeli propadati.«

Med bolj prepoznavnimi je tudi Babičev mlin na Muri, eden redkih še delujočih mlinov v Sloveniji, kjer lahko obiskovalci še danes kupijo moko.

»Tam obiskovalcem pokažejo celoten sistem delovanja mlina, ki deluje izključno na vodni pogon. Ob mlinu potekajo dogodki, delavnice in turistične aktivnosti.«

Lastništvo mlinov pogosto zapleteno

Eden največjih izzivov pri ohranjanju mlinov je prav lastništvo. Nekateri so v zasebni lasti, drugi v upravljanju občin, društev ali javnih zavodov, marsikje pa dediči za objekte nimajo posebnega interesa.

»Lastništva so precej kompleksna. Nekateri mlini imajo zasebne lastnike, ki se s tem ne želijo ukvarjati, drugje zanje skrbijo društva ali posamezniki entuziasti. V vsakem primeru pa skušamo najti sogovornike, ki želijo mline ohraniti.«

Med vključenimi so tudi mlini na Goričkem, v Ižakovcih, Razkrižju ter na Gornjem Seniku, kjer nastaja učni center za prenos znanja o mlinarstvu.

Posebnost projekta je tudi vključitev edinega mlina na veter v Sloveniji, ki se nahaja v občini Šalovci.

Razvijajo tudi turistične poti med mlini

Projekt pa ni usmerjen le v dediščino, temveč tudi v razvoj turizma. Nastajajo enodnevni in večdnevni kolesarski programi med mlini, pripravljajo pa tudi promocijske materiale, zemljevide in informativne table.

»Vsak vključen mlin bo dobil svojo označbo, pri večjih mlinih pa želimo postaviti tudi karte z označenimi lokacijami ostalih mlinov.«

Posebno pozornost namenjajo tudi izobraževanju. Med drugim pripravljajo didaktično igro Mlinar ne jezi se, ki bo mladim na zabaven način približala zgodovino in delovanje mlinov.

Prvi korak k širšemu povezovanju

Projekt Od mlina do mlina bo trajal do aprila prihodnje leto, organizatorji pa si želijo, da bi sodelovanje živelo tudi po njegovem zaključku.

»Presenetilo nas je, da smo pravzaprav med prvimi, ki smo mline formalno povezali v takšno mrežo. Kontaktirala nas je celo neka lastnica mlina iz Škofje Loke in povedala, da obstaja evropska federacija mlinov. To pomeni, da je potencial za nadaljnji razvoj res velik.«

Kot poudarja Daniel Zorko, je najpomembneje, da mlini ne ostanejo le zapuščeni objekti ob potokih, temveč postanejo prostor srečevanja, učenja in ohranjanja spomina na življenje naših prednikov.