Osnovna šola Lovrenc na Pohorju je že od leta 2017 vključena v program Erasmus, pridobila je tudi ustrezno akreditacijo, s katero ima za mobilnost učencev zagotovljena evropska sredstva.
Erasmus povezal Lovrenc, Francijo in Italijo
V tem tednu lovrenška šola gosti svoje prijatelje iz Francije in Italije, s katerimi je vezi navezala že pred leti: "Pred leti smo skupaj z učenci in učiteljico iz Sardinije sodelovali v eTwinning projektu in tako navezali stike. Ko smo dobili akreditacijo in sredstva, smo sodelovanje razširili tudi na mobilnosti učencev. Oktobra 2025 smo bili pri njih, zdaj pa so oni obisk vrnili. Gre za izmenjavo učencev in učiteljev. Italijani pa so nam nato posredovali kontakt francoske šole, s katero smo prav tako navezali stike. Letos aprila smo bili pri njih, zdaj pa so oni prišli k nam. Ker se koordinatorji iz Francije in Italije med seboj poznajo, smo jih povabili na skupno srečanje. To je zelo zanimivo tudi zaradi Erasmus ideje povezovanja, mreženja in spoznavanja čim več učencev med seboj," je pojasnila koordinatorica Erasmus projektov Irena Črešnar, sicer razredna učiteljica.
Učenci bivajo pri lovrenških družinah
V Lovrencu je tako 20 gostov; devet italijanskih učencev, šest francoskih, dve francoski učiteljici in tri italijanske učiteljice. Gre za šoli IC Muravera-San Vito-Villaputzu s Sardinije in Collegge Honorè de Balzac iz Issouduna v Franciji. Prišli so v nedeljo zvečer, to nedeljo zjutraj pa odpotujejo domov. Učenci bivajo pri 15 lovrenških družinah, učiteljice pa so nastanjene v apartmajih v kraju. Na ta način dobijo priložnost, da res spoznajo življenje v Lovrencu.
[[image_4_article_88160]]
Od ogleda Lovrenca do mozaika za pravice žensk
Najprej so jih sprejeli na šoli in jim razkazali prostore, nato so si ogledali kraj, sprejel pa jih je tudi lovrenški župan Marko Rakovnik.
[[image_5_article_88160]]
"Učenci so samostojno pripravili predstavitve lovrenških znamenitosti: najstarejše hiše, pajštve in cerkve. Poleg tega gostujoči učenci sodelujejo pri pouku skupaj s svojimi gostitelji, zato so vključeni v različne razrede od šestega do osmega. Učiteljice pa opravljajo opazovalno prakso pri različnih predmetih, spoznavajo nove metode dela in primerjajo njihov šolski sistem z našim. Vsak dan imamo tudi dve uri delavnic, kjer učenci sodelujejo pri projektu z naslovom Angažirane ženske. Projekt smo začeli že v Franciji. Takrat smo posneli kratek film o razbijanju stereotipov - kaj zmorejo deklice in kaj dečki. Tukaj pa smo nadaljevali z izdelavo mozaika Emme Watson. Raziskovali so njeno življenje, ne le kot igralke iz filmov o Harryju Potterju, ampak tudi kot ambasadorke Združenih narodov za pravice žensk. Raziskovali so, kaj te pravice pomenijo in zakaj se moramo še danes boriti za pravice deklet in žensk. Izdelali so velik mozaik, sestavljen iz 10.000 sličic vseh udeležencev mobilnosti."
[[image_1_article_88160]]
[[image_3_article_88160]]
Ob popoldnevih so imeli organizirane skupne športne dejavnosti. Bili so na primer na plezalni steni v šolski športni dvorani, igrali bowling v Radljah ... V domači piceriji so se zbrali na zaključni večerji, na kateri so učencem in učiteljem podelili certifikate. Preostali prosti čas pa gostje preživljajo z družinami. Večina jih je že obiskala Maribor, za soboto načrtujejo izlet na Roglo. Učiteljice pa si bodo ogledale Ljubljano.
[[image_2_article_88160]]
Še nikoli niso videli toliko zelenja
Italijani prihajajo z juga Sardinije, iz obalnega mesta. Imajo kilometre peščenih plaž, zelo lepo turistično okolje, vendar je poleti tam tudi do 40 stopinj in vse postane suho ter rjavo. Francozi pa prihajajo iz osrednje Francije, kjer prevladujejo ravnine z rumenimi polji oljne ogrščice in vetrnicami.
"Ko so prišli sem, so rekli, da še nikoli niso videli toliko zelenja. Navdušeni so nad pokrajino, Lovrencem, naravo in ljudmi. Učiteljice so povedale, da niso pričakovale tako urejenega in lepega kraja. Posebej jih navdušujeta čistoča in urejenost," še pravi Irena Črešnar.
[[image_6_article_88160]]
V Italiji pouk tudi ob sobotah
Razlike se pojavljajo tudi med učnimi sistemi: "Otrokom je najprej padlo v oči, da imajo v Italiji pouk tudi ob sobotah. Imajo sicer manj ur na dan - začnejo ob pol devetih in končajo ob pol dveh. Vsi skupaj vstopijo v šolo, ki jo nato zaklenejo, ob koncu pouka pa učitelji učence tudi pospremijo iz šole. V Franciji pa imajo pouk zelo dolgo, od osmih do petih. Vmes imajo dve uri odmora za kosilo. Tisti, ki živijo blizu, lahko gredo domov, ostali pa jedo v šoli in med poukom ne smejo zapuščati šolskih prostorov. Obe šoli, tako v Italiji kot v Franciji, sta ograjeni in imata domofon. Naši učenci so ugotovili, da imamo pri nas precej več svobode. V šoli nismo tako dolgo in nimamo pouka ob sobotah. Tudi pouk je pri nas bolj sproščen. To je za otroke zelo zanimiva izkušnja. Naši otroci tako spoznajo, kako različen je svet, in začnejo bolj ceniti stvari, ki jih imamo pri nas."
