Na današnji dan, 9. maja 1987 se je na narasli in hitri Dravi zgodila tragedija, ki je globoko pretresla tako Maribor kot Kraljevo. V reki sta utonila komaj 14-letna Dragan Radisavljević in Kristijan Hanžel, učenca pobratenih osnovnih šol Draga Kobala iz Maribora in 29. november iz Ribnice pri Kraljevu.

Tragedija, ki odmeva 

Tistega pomladnega popoldneva se je skupina petih otrok z rumenim kanujem podala na reko. A mirna vožnja se je hitro spremenila v boj za preživetje. Močan tok jih je začel zanašati, kanu se je prevrnil in vseh pet dečkov je padlo v ledeno vodo. Štirje so uspeli priplavati do obrežja, Dragan pa je ostal ujet v vrtincih.

Kristijan ni okleval. Odplaval je nazaj, da bi rešil prijatelja. Po domnevah se ga je Dragan v obupu krčevito oprijel in tok Drave je oba potegnil v globino. Njuna zgodba se je končala tragično, a hkrati zaznamovana z izjemno gesto poguma in prijateljstva.

Po nesreči

Iskanje trupel se je končalo šele tedne kasneje. Kristijanovo telo so našli 24. maja v bližini nekdanje čolnarne Boris Kidrič, Draganovo pa 29. maja pri zapornicah hidroelektrarne na Mariborskem otoku.

Dve leti po nesreči, oktobra 1989, so ob Bresterniškem jezeru postavili spomenik v njun spomin. Sestavljata ga dva kosa belega marmorja, povezana v eno celoto, simbolično poimenovana ''dva neločljivo povezana kamna''. Spomenik naj bi pričal o prijateljstvu, ki ga ni mogla pretrgati niti smrt.

Spomin, ki ostaja

Danes ta isti pomnik stoji skoraj neopazno. Mah in čas sta zabrisala vklesane črke, kraj, kjer je nekoč stal kamp Motela Jezero, pa je tiho in pozabljeno zatočišče spomina. Le redki mimoidoči še vedo, kakšno zgodbo nosi.

A spomin ostaja. Na Kristijana, ki bi dan po tragediji praznoval svoj 15. rojstni dan, in na Dragana, ki bi 15 let dopolnil 2. junija tistega leta.

[[image_1_article_88149]]

Leta 2026 mineva že skoraj štiri desetletja od tragedije, ki je še dodatno utrdila vezi med Mariborom in Kraljevom. Te sicer segajo že v čas druge svetovne vojne, ko so v Kraljevu zatočišče našli številni slovenski izgnanci, pozneje pa se utrdile tudi s pobratenjem obeh mest.

Zgodba o Draganu in Kristijanu tako ostaja več kot le spomin na nesrečo, je tudi tiha pripoved o povezanosti dveh mest in o prijateljstvu, ki presega čas.