Okrožno sodišče v Kranju je predsedniku SDS Janezu Janši naložilo, da mora tožilki in sodnikom v zadevi Patria, od katerih je terjal odškodnino, povrniti stroške pravdnega postopka v skupni višini 22.647 evrov. Tožbeni zahtevek Janše zoper tožilko in sodnike je sicer kranjsko sodišče zavrnilo že januarja.
Janša terjal 900.000 evrov odškodnine
Janša je od države, nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar ter sodnikov Barbare Klanjšek, Milana Štruklja, Vesne Žalik in Branka Masleše terjal nekaj več kot 900.000 evrov odškodnine. Janša je omenjenim posameznikom očital nezakonito delo v procesu Patria.
Postopek v tožbi zoper državo teče ločeno, del proti tožilki in sodnikom v procesu pa se je končal z januarsko, za Janšo zavrnilno sodbo. Sodišče je v njeni obrazložitvi med drugim zapisalo, da 26. člen ustave ne ureja neposredne odškodninske odgovornosti sodnikov in državnih tožilcev za dejanja pri opravljanju njihove funkcije. Njihove neposredne odškodninske odgovornosti ne določa niti zakon. Pri tem pa ne gre za pravno praznino, ampak za odraz ustavnega načela neodvisnosti sodstva in tožilstva, ki je nujna za delovanje pravne države in ustrezno varstvo pravic in obveznosti vseh posameznikov, je izpostavila sodnica Tanja Bizjak.
Na sodbo se ni pritožil
Janša se na to sodbo ni pritožil, zato je sodišče zdaj izdalo sklep, s katerim je odločilo še o pravdnih stroških. Iz sklepa, ki ga je Janša objavil na Twitterju, izhaja, da je Branki Zobec Hrastar dolžan povrniti stroške pravdnega postopka v višini 7745,93 evra, Barbari Klanjšek v višini 7609,43 evra, Milanu Štruklju, Vesni Žalik in Branku Masleši, ki so imeli skupnega zastopnika, pa v skupni višini 7291,90.
Janša je sklep na Twitterju pospremil z besedami, da je kranjska sodnica “obrnila zakon na glavo” in odškodnine “namesto prizadetim dosodila tistim, ki so krivo tožili in sodili“, te pa da so “zapakirane v priznane stroške postopka“, ki ga “praktično ni bilo”. “Namen sodbe je prestrašiti ljudi, da si ne bi kdorkoli drznil upreti krivosodju,” je zapisal. Dodal pa je tudi, da nameravajo preostali del bremena naprtiti davkoplačevalcem.
Na odločitev o višini pravdnih stroškov se lahko vsi vpleteni sicer še pritožijo in torej še ni pravnomočna. Stroški so bili sicer delno obračunani po stari in delno po novi odvetniški tarifi. V kolikor bi bili v celoti obračunani po novi tarifi, pa bi to Janšo lahko še veliko bolj udarilo po žepu, je izvedela STA.
Po pravnomočnosti sodbe v primeru tožbe zoper posameznike se bo na kranjskem sodišču nadaljeval še postopek o odškodnini, ki jo Janša terja od države.
Nakup finskih oklepnikov 8×8 je prerasel v eno večjih afer v samostojni Sloveniji. Po pravnomočni obsodilni sodbi na dveletno zaporno kazen, zaradi katere je Janša junija 2014 moral v zapor, je ustavno sodišče decembra 2014 najprej zadržalo izvajanje kazni in Janšo izpustilo na prostost, aprila 2015 pa sklenilo zadevo vrniti na prvostopenjsko sodišče.
Še pred novo sodno odločitvijo pa je zadeva zastarala in tako ni doživela epiloga. Janša je sicer ocenjeval, da bi lahko v ponovnem postopku dosegel oprostilno sodbo in tako nedvoumno dokazal svojo nedolžnost, zato se je na sklep o zastaranju pritožil, a je lani ustavno sodišče njegovo pritožbo zavrglo, saj ima, kot so zapisali sodniki, zastaranje enake pravne učinke kot oprostilna sodba.