V nakup ponarejenega izdelka je bil lani zaveden vsak deseti Slovenec, ugotavlja Urad EU za intelektualno lastnino (EUIPO). Hkrati je 12 odstotkov Slovencev ponarejene izdelke kupovalo namerno. V lanskem letu je bilo po podatkih študije Evropski državljani in intelektualna lastnina 11 odstotkov Slovencev zavedenih v nakup ponarejenega izdelka, v EU je bil delež takih prebivalcev malenkost nižji, okoli devetodstoten. Ponarejeni izdelki lahko pomenijo resno tveganje za varnost in zdravje prebivalcev, ob tem v sporočilu za javnost opozarja EUIPO.

Države z večjim deležem zavedenih potrošnikov so Bolgarija (19 odstotkov), Romunija (16 odstotkov) in Madžarska (15 odstotkov). Nasprotno pa imata najnižje vrednosti v EU Švedska (dva odstotka) in Danska (tri odstotke).

Več ponaredkov kot Slovenci kupujejo Portugalci

Delež Evropejcev, ki so priznali, da so v zadnjih 12 mesecih namerno kupili ponarejeni izdelek, se je s sedmih odstotkov leta 2017 spustil na pet odstotkov lani. Slovenija je tu na zgornjem delu lestvice, saj je namerni nakup ponaredka priznalo 12 odstotkov Slovencev. Več so ponarejenih dobrin namerno kupovali le še Portugalci (13 odstotkov).

Po podatkih skupne študije EUIPO in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ponaredki predstavljajo 6,8 odstotka uvoza EU, vredni so 121 milijard evrov. Pojavljajo se v vseh gospodarskih panogah, od kozmetike in igrač, vina in pijač ter elektronike do oblačil in pesticidov. V času covida-19 je sicer zaskrbljujoče predvsem širjenje ponaredkov zdravil, kot so antibiotiki in sredstva proti bolečinam, ter drugih medicinskih proizvodov, kot so osebna varovalna oprema in zaščitne maske. Ponaredki poleg tveganj za varnost in zdravje pogosto potrošnike tudi udarijo po žepu, navajajo v EUIPO.

V času covida-19 je sicer zaskrbljujoče predvsem širjenje ponaredkov zdravil, kot so antibiotiki in sredstva proti bolečinam, ter drugih medicinskih proizvodov, kot so osebna varovalna oprema in zaščitne maske. Ponaredki poleg tveganj za varnost in zdravje pogosto potrošnike tudi udarijo po žepu, navajajo v EUIPO.

V poročilu so izpostavili tudi digitalno piratstvo, ki je za kršitelje donosen trg. Ponudniki nezakonite IPTV, to je televizije prek internetnega protokola, v EU vsako leto zaslužijo skoraj milijardo evrov, s čimer oškodujejo ustvarjalce vsebin in zakonita podjetja.

V lanski raziskavi je sicer okoli osem odstotkov Evropejcev priznalo, da so v zadnjih 12 mesecih namerno uporabili piratsko spletno vsebino. V primerjavi z letoma 2017 in 2013 to pomeni le majhen padec, in sicer v višini dveh odstotkih točk. Delež potrošnikov, ki priznava uporabo nezakonitih virov, se povečuje med mladimi starostnimi skupinami in intenzivnimi spletnimi uporabniki.

Visok tudi odstotek prebivalcev, ki dostopajo do piratskih vsebin

Slovenija je ob Luksemburgu (18 odstotkov) s 17-odstotnim deležem prebivalcev, ki priznavajo dostopanje do piratskih vsebin, v samem evropskem vrhu. V Grčiji, na Poljskem in v Italiji je takih le šest odstotkov prebivalcev, v Romuniji pa štirje odstotki.

Kot zanimivo EUIPO opaža, da so tisti, ki so namerno dostopili do nezakonite spletne vsebine, tudi pogosteje kupili spletno vsebino. Iz tega je mogoče sklepati, da ljudje v Evropi za dostopanje do vsebin prehajajo med zakonitimi in nezakonitimi viri. Ob tem se ljudje, ki za digitalne vsebine dostopajo do nezakonitih virov, in ljudje, ki kupujejo ponaredke, jasno prekrivajo.

Kot zanimivo EUIPO opaža, da so tisti, ki so namerno dostopili do nezakonite spletne vsebine, tudi pogosteje kupili spletno vsebino. Iz tega je mogoče sklepati, da ljudje v Evropi za dostopanje do vsebin prehajajo med zakonitimi in nezakonitimi viri. Ob tem se ljudje, ki za digitalne vsebine dostopajo do nezakonitih virov, in ljudje, ki kupujejo ponaredke, jasno prekrivajo.

Ponarejanje pa ne vpliva samo na potrošnike, temveč tudi na gospodarstvo EU ter zlasti na mala in srednja podjetja. V EU vsako četrto malo ali srednje podjetje v Evropi trpi kršitev pravic intelektualne lastnine; samo v Sloveniji je takih 17,2 odstotka podjetij.

Danes ima sicer manj kot devet odstotkov vseh malih in srednjih podjetij v EU v lasti registrirane pravice intelektualne lastnine. Vendar pa za tiste, ki jih imajo, te pravice pomenijo pomembno razliko: mala in srednja podjetja, ki so imetniki pravic intelektualne lastnine, kot so patenti, modeli ali blagovne znamke, imajo 68 odstotkov višji prihodek na zaposlenega kot tista, ki jih nimajo, njihovi zaposleni pa prejemajo višje plače, so še dodali.

STA