Poslanci so po splošni razpravi o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja s 64 glasovi proti in devetimi za odločili, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprli so ga štirje poslanci SD in pet iz Levice. V Svobodi predloga niso podprli, ker so o tem vprašanju že vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma.

Namen predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je v DZ lani vložilo društvo Srebrna nit s podporo volivcev, je pacientu, ki doživlja zanj neznosno trpljenje, za katerega ne obstaja sprejemljiva možnost lajšanja, brez napak in zlorab, omogočiti dostojanstveno smrt, ki temelji na dobro informirani odločitvi pacienta. Predlog še določa, da lahko zdravnik ali drugi zdravstveni delavec pri pomoči pacientu pri prostovoljnemu končanju življenja uveljavi ugovor vesti.

V Svobodi menijo, da je predlog zakona dobro pripravljen in da je primeren za nadaljnjo obravnavo. "Menimo pa tudi, da je vprašanje zakonske ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pomembno družbeno vprašanje, ki terja širšo družbeno razpravo," je pred glasovanjem o predlogu dejala poslanka Svobode Tereza Novak. S spletnega mesta DZ je razvidno, da so vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Vsebina pobude pa še ni dostopna.

Poslanske skupine so se v splošni razpravi strinjale, da je treba urediti področje paliativne oskrbe. Koalicija in opozicija pa sta bili glede tega, ali vprašanje pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zakonsko urediti, na povsem različnih bregovih.

Namen predlaganih zakonskih rešitev pomagati pacientom

Eden od avtorjev predloga zakona Andrej Pleterski je v obrazložitvi na seji DZ dejal, da je namen predlaganih zakonskih rešitev pomagati pacientom, sposobnim odločanja o sebi, ki neznosno trpijo brez upanja, da se bo to spremenilo. Po njegovih besedah koristi od zakona ne bi imeli le pacienti, temveč vsi, ki se bojijo nedostojanstvenega in trpečega življenja.

Izpostavil je, da predlog ne uvaja prekinitve življenja namesto zdravljenja ali paliativne oskrbe, ki po njegovih besedah pri vseh pacientih ne more odpraviti neznosnega trpljenja. "Zakon je izraz zaupanja v etično integriteto delavcev v javnem zdravstvu," je dejal. Vloga zdravnikov je po njegovih navedbah zmanjšana na najmanjšo možno mero, poleg tega daje zdravstvenim delavcem možnost uveljavitve ugovora vesti in daje prednost samousmrtitvi, ne evtanaziji.

Poslanka Svobode Tereza Novak meni, da mora biti končna odločitev v rokah državljanov

Poslanka Svobode Tereza Novak je v obrazložitvi stališča poslanske skupine dejala, da predlog zakona daje pacientu uteho, da bo lahko sam odločil o dostojnem končanju svojega življenja. "Namen je dati ljudem zavedanje, da svet zapustijo brez pretiranega trpljenja pod lastnimi pogoji," je dejala. Meni, da k svetosti življenja sodi tudi dostojna smrt. Predlogu zakona je napovedala podporo, vendar je izpostavila, da je treba za končno odločitev pridobiti "vsa potrebna mnenja in opraviti poglobljene razprave". Meni, da mora biti končna odločitev v rokah državljanov.

Poslanka SDS Alenka Jeraj je izpostavila, da odločno nasprotujejo predlogu zakona, saj ta podpira "kulturo smrti, namesto življenja". Dejala je, da vse zdravniške organizacije nasprotujejo predlogu ter da je človeško življenje nedotakljivo, kar izpostavljajo mnogi mednarodni akti. Meni, da se prekinitev življenja ne sme financirati iz zdravstvene blagajne, saj ne gre za zdravljenje. Poudarila je, da mora država okrepiti paliativno oskrbo. "Poskrbeti moramo za ljudi in lajšati trpljenje, ne pa jih umoriti," je dejala.

"Medicina je namenjena zdravljenju in za življenje, ne za smrt"

Poslanka NSi Iva Dimic je dejala, da ostro nasprotujejo predlogu zakona. Izpostavila je, da je treba predvsem omogočiti dostop do lajšanja bolečin in hitrejši dostop do paliativne oskrbe. "Človek naj ne umira zaradi sočloveka, vendar ob njem," je poudarila. Poleg tega predlog po njenem mnenju radikalno spreminja poslanstvo zdravnikov. "Medicina je namenjena zdravljenju in za življenje, ne za smrt," je dejala Iva Dimic.

Poslanec SD Soniboj Knežak je dejal, da odločitev o predlogu zakona v poslanski skupini prepuščajo odločitvi vsakega poslanca. Dejal je, da bi o predlogu zakona morali odločati vsi državljani. V stranki prepoznavajo, da je predlog lahko koristen in human ukrep, ki lahko okrepi medicino, toda poudaril je, da potrebuje dodatno strokovno usklajevanje ter široko javno razpravo, ki je ključna zaradi učinkov zakona.

Poslanka Levice Nataša Sukič je dejala, da predlog zakona soglasno podpirajo. Izpostavila je, da se paliativna oskrba in dostop do življenja ne izključujeta. "Posameznik najbolje ve, kaj je zanj dostojna smrt," je izpostavila. Poudarila je, da bo prostovoljno končanje življenja omogočeno le tistim, ki so neozdravljivo bolni in tistim, ki neznosno trpijo.

STA