Zimski regres, ki ga je kot obveznega kljub ostremu nasprotovanju gospodarstva predpisal lani sprejeti zakon vlade Roberta Goloba, je do skrajnega roka, to je do konca marca, prejelo 98 odstotkov zaposlenih, delodajalci pa so zanj skupaj odšteli 517 milijonov evrov. Inšpektorji so letos v zvezi z obvezno božičnico našteli 81 kršitev.

Zimski regres prejelo 98 odstotkov zaposlenih

Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki je v veljavi od 20. novembra lani, določa, da ima vsak delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, pri čemer je ta znesek, ki mora biti izplačan v denarju, neobdavčen in neoprispevčen. Lani je znašal 638,86 evra neto.

Delodajalci so morali t. i. božičnico izplačati najpozneje do 18. decembra, izjema so bila nelikvidna podjetja, ki so imela čas za to do konca marca letos.

Kot so za STA pojasnili na Finančni upravi RS (Furs), je zimski regres po podatkih iz sredine aprila, temelječih na REK-0 obrazcih, ki so jih predložili delodajalci kot plačniki davka, prejelo 98 odstotkov zaposlenih. 72.255 delodajalcev je sredstva nakazalo 883.946 zaposlenim. Skupaj z državo so za to namenili 516,8 milijona evrov, so izračunali na Fursu.

Božičnica v povprečju znašala 585 evrov

Podatkov o tem, kolikšen delež delodajalcev je zimski regres izplačal v minimalni višini, nimajo, kot kaže, pa se je za to odločila velika večina. V povprečju je namreč božičnica znašala 585 evrov.

Gre torej za nižjo številko od polovice lanske minimalne plače, kar je posledica dejstva, da se pravica izračuna glede na trajanje zaposlitve (npr. zaposlitev ni trajala v celotnem letu, zaradi česar delojemalcu pripada sorazmerni del, enako velja v primeru zaposlitve za krajši delovni čas).

Kršitve s področja plačila za delo med najpogostejšimi

Inšpektorat RS za delo je glede izplačila zimskega regresa letos ugotovil 81 kršitev, najpogosteje glede členov zakona, ki se nanašajo na izplačilo do postavljenega roka in glede pravice do sorazmernega dela regresa.

Če delodajalec božičnice ne izplača skladno z zakonom, so predvidene globe od 3000 do 20.000 evrov za pravne osebe, samostojne podjetnike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost. Za delodajalce z desetimi ali manj zaposlenimi je globa nižja, in sicer od 1500 do 8000 evrov. Sankcije so predvidene tudi za odgovorne osebe delodajalcev, od 450 do 2000 evrov.

"Plačilo za delo že vrsto let predstavlja najpogosteje ugotovljeno kršitev na področju delovnih razmerij v zasebnem sektorju," so za STA spomnili na inšpektoratu.

Nekateri zaposleni prejeli zahtevo, da naj denar vrnejo v gotovini

Kot so izpostavili, pomembnost spoštovanja osnovnih pravic delavcev poudarjajo s kontinuiranim nadzorom, na področju izplačila zimskega regresa pa izvajajo
posebno usmerjeno akcijo in pri tem obravnavajo tudi prejete prijave. Poleg tega bodo skupaj s Fursom analizirali podatke o zamudah in neporočanju izplačil za bolj ciljno usmerjene nadzore. "Tako bodo nadzori usmerjeni v targetirane delodajalce, zlasti tam, kjer je prizadetih več zaposlenih," so pojasnili.

V Delavski svetovalnici so decembra opozorili, da pri izplačevanju zimskega regresa prihaja do različnih kršitev, denimo zahtev delodajalcev, da jim zaposleni nakazani znesek vrnejo v gotovini, pretapljanja nadur v to novo pravico in neizplačil tistim na bolniškem staležu.

Vložena ustavna presoja

Obvezni zimski regres je sicer močno razburil gospodarstvo. Delodajalske organizacije so poudarjale, da bi lahko poglobil finančne težave dela podjetij. Zavzemale so se za ustavno presojo zakona prek državnega sveta, potem ko niso dobile dovolj glasov, pa je pobudo za to vložila skupina podjetij. Ustavno sodišče odločitve še ni sprejelo.

V delodajalskih vrstah so menili, da je država z obvezno božičnico "grobo posegla v pravice gospodarstva", med drugim v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude. Zmotilo jih je tudi, da je bila nova obveznost uvedena mimo socialnega dialoga.

Medtem pa so nekatera podjetja ob obvezni božičnici lani zaposlenim izplačala tudi poslovno uspešnost. Rekorder po skupnem znesku je bil s 14.600 evri bruto znova Datalab, z več kot 2000 evri bruto pa so izstopali še Luka Koper, trgovec z emisijskimi kuponi Belektron, farmacevta Krka in Lek, Telekom Slovenije, sistemski operater prenosnega omrežja plina Plinovodi ter trgovec z avtomobili Emil Frey.

STA