Kar je še pred desetletjem veljalo predvsem za težavo tropskih držav, postaja vse bolj tudi evropska realnost. Višje temperature, milejše zime in daljša poletja ustvarjajo ugodnejše razmere za širjenje invazivnih komarjev, ki lahko prenašajo bolezni, kot so denga, čikungunja in zika.
Azijski tigrasti komar danes stalno prisoten tudi v Sloveniji
Po opozorilih WHO in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) se zaradi podnebnih sprememb, mednarodnih potovanj in širjenja invazivnih vrst povečuje tudi tveganje za lokalni prenos teh bolezni v Evropi. Med najpomembnejšimi prenašalci je azijski tigrasti komar, ki je danes stalno prisoten tudi v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji, Franciji, Španiji in Grčiji.
Večina primerov denge v Evropi je še vedno povezana s potovanji v tropske kraje, vendar se vse pogosteje pojavljajo tudi okužbe, pridobljene neposredno v Evropi. Po podatkih WHO je bilo leta 2024 po svetu prijavljenih več kot 14,6 milijona primerov denge, kar je največ doslej. Večje število okuženih potnikov tako povečuje možnost, da virus prispe v Evropo, kjer ga lahko tigrasti komar prenese naprej. Podobno velja za čikungunjo, ki lahko povzroči visoko vročino in zelo boleče sklepe, pri nekaterih bolnikih pa težave trajajo več mesecev ali celo let.
Več lahko preberete na Slo24.si: Tropske bolezni prihajajo v Evropo.
Evropske države zato krepijo epidemiološki nadzor, spremljajo širjenje tigrastih komarjev in izvajajo ukrepe za zatiranje njihovih legel. Pomembni so predvsem hitro odkrivanje okužb, odstranjevanje stoječe vode, kjer se komarji razmnožujejo, ter obveščanje prebivalstva.
