Od 1. oktobra bo mogoče dijaško in študentsko delo iskati tudi prek novega digitalnega sistema Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki bo imel po novem precej aktivnejšo vlogo pri posredovanju.

Do sedaj so posredovali zelo malo napotnic

Možnost posredovanja študentskega dela za zavod sicer ni nova. Študentsko delo lahko posreduje in izdaja napotnice že od leta 2006, vendar je bil dosedanji postopek predvsem zaradi administracije in ročnega urejanja dokumentacije malo uporabljen.

Po poročanju portala Forbes Slovenija je bilo med letoma 2020 in 2024 prek zavoda izdanih le 33 napotnic. V Sloveniji sicer študentsko delo letno opravlja okoli 100.000 dijakov in študentov.

Do študentskega dela z nekaj kliki

Glavna sprememba bo digitalizacija postopka. Dijakom in študentom bosta na voljo spletna in mobilna aplikacija, delodajalci pa bodo lahko objavili prosta dela ter prek sistema uredili postopke od izbire kandidata in izdaje napotnice do obračuna opravljenih ur in nakazila.

Po podatkih Forbes Slovenija je prednost zavoda tudi karierno svetovanje. Uporabnikom bodo na voljo individualno in skupinsko svetovanje ter orodja za načrtovanje kariere. Pri opravljenem delu bo mogoče evidentirati tudi pridobljena znanja in kompetence po evropskem sistemu ESCO(evropski sistem za razvrščanje in opisovanje poklicev).

Kakšna bo razdelitev koncesijske dajatve?

Ključna razlika med zavodom in zasebnimi študentskimi servisi bo v razdelitvi koncesijske dajatve.  Poleg zaslužka mora delodajalec plačati 16-odstotno koncesijsko dajatev. Pri zasebnih študentskih servisih se 52,6 odstotka koncesijske dajatve nameni skladu za štipendije, 23,7 odstotka prejme Študentska organizacija Slovenije, enak delež pa obdrži tudi študentski servis.

Pri Zavodu za zaposlovanje pa bo razdelitev koncesijske dajatve nekoliko drugačna kot pri zasebnih študentskih servisih. Delež, ki ga pri zasebnem posredniku prejme študentski servis, bo pri zavodu namenjen skladu za štipendije.

Sklad bo tako prejel 76,3 odstotka koncesijske dajatve, Študentska organizacija Slovenije pa 23,7 odstotka. Zavod ne bo prejel ničesar.

Če vzamemo primer 500 evrov bruto zaslužka, znaša koncesijska dajatev 80 evrov. Če delo posreduje zasebni študentski servis, gre 42,08 evra skladu za štipendije, 18,96 evra pa Študentski organizaciji Slovenije in študentskemu servisu. Pri delu prek zavoda bi sklad prejel 61,04 evra, Študentska organizacija Slovenije pa 18,96 evra.

Pomembno je predvsem izpostaviti, da se za študenta in delodajalca neto prejemek in strošek ne bosta spremenila. Edina razlika je v tem, kdo prejme del denarja, ki pri zasebnem modelu pripade posredniku.

Zavod zaslužka študentom ne bo zalagal

Razlika med zavodom in nekaterimi zasebnimi študentskimi servisi bo opazna tudi pri izplačilu zaslužka. Zavod denarja ne bo zalagal, zato bo študent plačilo praviloma prejel šele potem, ko bo delodajalec poravnal račun.

Zavod ob tem pravi, da bo sodeloval predvsem z rednimi plačniki. Oglasov delodajalcev z negativnimi referencami ne bo objavljal, zavrne pa lahko tudi podjetja z zapadlimi davčnimi obveznostmi. Če delodajalec računa kljub temu ne bi poravnal, lahko zavod sproži elektronsko izvršbo.

Nekateri zasebni študentski servisi pa študentu zaslužek nakažejo že pred tem, ko delodajalec poravna svoje obveznosti.

Razvoj sistema stal skoraj 300 tisoč evrov

Po aktualnih podatkih Zavoda za zaposlovanje je razvoj novega informacijskega sistema stal 298.500 evrov brez DDV. Od 1. oktobra bodo za izvajanje storitve predvidoma skrbeli štirje javni uslužbenci, vzdrževanje aplikacije pa bo stalo 500 evrov brez DDV na mesec oziroma šest tisoč evrov na leto.

To je manj od ocen, ki jih je ministrstvo za delo predstavilo junija 2025 ob spremembah zakona o urejanju trga dela. Takrat je bilo za informatizacijo predvidenih 350 tisoč evrov, za letno vzdrževanje sistema pa 60 tisoč evrov.

Razlika je še večja pri številu zaposlenih. Ministrstvo je sprva predvidelo osem javnih uslužbencev, v letu 2026 pa 18.

Po izračunih ministrstva bi lahko zavod pri 15-odstotnem tržnem deležu v proračunski sklad letno prinesel dodatnih 1,8 milijona evrov. Kakšen delež trga želi dejansko doseči, zavod za zdaj ne razkriva.

Študentski servisi dobivajo dodatno konkurenco

Po podatkih ministrstva za gospodarstvo, delo in šport ima letos 16 posrednikov koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Med največjimi so Mjob, e-Študentski Servis in Študentski servis Maribor.

Mjob spada pod Worforce, ki je lani s posredovanjem študentskega in dijaškega dela ustvaril 14,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. Nekaj pod 13 milijoni je končala družba ŠS, ki upravlja e-Študentski Servis, Študentski servis Maribor pa je imel okoli 2,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje poroča Forbes Slovenija.

Študentski servisi prihod zavoda vidijo kot dodatno konkurenco, ki bo uporabnikom prinesla več izbire. Ob tem poudarjajo, da bodo pri odločitvi pomembne tudi dodatne storitve, ki jih posamezni posredniki ponujajo poleg samega posredovanja dela.