Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) bi osebne podatke državljanov po predlogu ministrstva za notranje zadeve delil s policijo, je razvidno iz predloga sklepa, objavljenega na spletnih straneh vlade. Policiji bi bili med drugim na voljo podatki o vrsti in trajanju karantene ter o drugih omejitvah, odrejenih za posamezno osebo.
Policiji bi bili med drugim na voljo podatki o vrsti in trajanju karantene ter o drugih omejitvah, odrejenih za posamezno osebo.
Gre za podatke, ki jih policija potrebuje za izvajanje pooblastil iz prvega odstavka 103. člena protikoronskega zakona, so zapisali na ministrstvu. To sta med drugim pooblastili za iskanje oseb in za začasno omejevanje njihovega gibanja.
Podatki o trajanju karantene bi bili posredovani policiji
Policija bi lahko po predlogu sklepa pridobila osebno ime, EMŠO oz. za tujega državljana številko, vrsto in državo izdajateljico osebnega dokumenta, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, podatke o osebnem zdravniku, podatke o odločbi, s katero je bila oboleli osebi odrejena osamitev, popolna osamitev ali karantena, podatke o vrsti in trajanju osamitve ali karantene ter podatke o omejitvah za te osebe.
Policija bi lahko po predlogu sklepa pridobila osebno ime, EMŠO oz. za tujega državljana številko, vrsto in državo izdajateljico osebnega dokumenta, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, podatke o osebnem zdravniku, podatke o odločbi, s katero je bila oboleli osebi odrejena osamitev, popolna osamitev ali karantena, podatke o vrsti in trajanju osamitve ali karantene ter podatke o omejitvah za te osebe.
Osebni podatki, ki spadajo med posebne vrste osebnih podatkov, bi morali biti posebej označeni, odgovor upravljavca oz. NIJZ pa bi moral biti zavarovan tako, da je nepooblaščenim osebam onemogočen dostop do teh podatkov. Izmenjava osebnih bi se opravila v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
Vodili bi tudi evidenco dejavnosti obdelave
NIJZ bi v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, evidentiral čas, namen in obseg posredovanih osebnih podatkov z namenom, da se za vsako posredovanje osebnih podatkov zagotovi možnost poznejšega ugotavljanja, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni pravni podlagi ter za kakšen namen (revizijska sled).
NIJZ bi vodil tudi evidenco dejavnosti obdelave. Policija bi evidentirala, kdo, kdaj in za kakšen namen je vpogledal v pridobljene osebne podatke ter komu so bili podatki razkriti oziroma posredovani.
Policija bi lahko po predlogu zahtevke za pridobitev podatkov NIJZ pošiljala 24 ur na dan in vse dni v tednu. NIJZ bi podatke policiji posredoval takoj, najpozneje pa v dveh urah od prejete zahteve.
Policija bi lahko po predlogu zahtevke za pridobitev podatkov NIJZ pošiljala 24 ur na dan in vse dni v tednu. NIJZ bi podatke policiji posredoval takoj, najpozneje pa v dveh urah od prejete zahteve.
Na Inštitutu za kriminologijo do predloga kritični
O pridobivanju osebnih podatkov državljanov je že nekaj časa govora v okviru razprave o mobilni aplikaciji, ki naj bi posameznike na podlagi njihove lokacije obveščala o tem, če so bili v stiku z okuženo osebo.
Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je v torek opozoril, da je uporaba mobilnih aplikacij za nadzor gibanja prebivalstva lahko problematična z vidika zasebnosti, posredno pa lahko vpliva še na celo vrsto drugih pravic in pomembno sooblikuje bodoče življenje v družbi.
STA
