Nacionalni inštitut za javno zdravje je izdal poročilo o zdravilih, ki so bila predpisana na recept v Sloveniji za leto 2025. V lanskem letu je bilo izdanih kar 21,8 milijona receptov v skupni vrednoti 869,8 milijona evrov, kar pomeni, da je vsak prebivalec povprečno prejel približno 10 receptov za približno 517 evrov zdravil.

Trije odstotki več kot leto poprej

V primerjavi z letom 2024, se je število receptov povečalo za približno 3 odstotke, stroški zdravil pa za približno 6 odstotkov, kar pomeni, da zdravila niso samo pogostejša, ampak tudi dražja.

Največ receptov je bilo izdanih za bolezni srca in ožilja, bolezni živčevja bolezni prebavil in presnove. Od tega skoraj četrtino vseh receptov predstavljajo recepti za zdravila za srce in ožilje. Če se bo trend nadaljeval v prihodnjih letih, bo pritisk na ZZZS in javne finance zelo velik.

Staranje prebivalstva močno povečuje porabo zdravil

Na podlagi poročila, NIJZ v prvi vrsti ugotavlja dolgoročno rast števila receptov, rast definiranih dnevnih odmerkov (DID), ter dejstvo, da staranje prebivalstva močno povečuje porabo zdravil. Največji porast števila receptov so zabeležili pri zdravilih za ljudi po 60. letu starosti, največ zdravil pa jemljejo starejši od 85 let.

Ob tem je pomembno izpostaviti tudi trend polifarmakoterapije, kar pomeni jemanje pet ali več zdravil hkrati. Glavni izzivi za prihodnost bodo poleg staranja prebivalstva tudi rast stroškov novih terapij, preprečevanje prekomernega predpisovanja, varna uporaba več zdravil hkrati, ter usmerjanje pozornosti na več preventive namesto zdravljenja posledic.

Zaskrbljujoč je trend jemanja zdravil za duševno zdravje

V poročilu je izpostavljeno tudi dejstvo, da se zdravila uporabljajo za posledice kroničnih bolezni, staranja in duševnih stisk. Tako je opaziti, da se je močno povečala potreba po zdravilih za duševno zdravje, saj močno raste poraba antidepresivov, anksiolitikov, uspaval, ter opioidov.

Kot je zapisano v poročilu, antidepresive prejema že 7,8 odstotka prebivalcev, anksiolitike (zdravila proti tesnobi) pa  5,4 odstotka prebivalstva. To kaže na poslabšanje duševnega zdravja, ob tem pa dolgotrajna uporaba lahko povzroča tudi odvisnost. Posebej izstopata predvsem regiji Zasavje in Koroška, kjer je poraba teh zdravil izrazito nad povprečjem.

Skrbi tudi porast zdravil za diabetes

Zaradi premalo gibanja in veliko primerov debelosti, se veliko zdravil porabi tudi zaradi neprimernega življenjskega sloga. Največ receptov se namreč predpisuje za visok tlak, holesterol, stres, diabetes, refluks in splošne bolečine, kar kaže, da ima ogromno Slovencev tudi prehranske težave, kar posledično bremeni zdravstveno blagajno. Posebej alarmantna je rast zdravil za diabetes, GLP-1 zdravil (kot denimo Ozempic), statinov, ter zdravil za želodčno kislino.

V prihodnje bo treba več pozornosti nameniti preventivi

Sodeč po podatkih poročila, v tem trenutku Slovenija vse več denarja namenja zdravljenju posledic kroničnih bolezni, s čimer pa vedno bolj obremenjuje proračun. Prav iz tega razloga bo potrebno v prihodnjih letih delati več na preventivi, kar pomeni izboljšanje prehrane, gibanja, duševnega zdravja, in zmanjševanju stresa.