Po 42. členu Zakonu o zaščiti živali, lahko policija ali redar lastnika oziroma skrbnika živali oglobi, če le-ta na javnem mestu ne zagotovi ustreznega fizičnega varstva psa, tako da je ta na povodcu.
Psi morajo biti na povodcu na vseh javnih mestih, kot jih opredeljuje zakonodaja s področja varstva javnega reda in miru, razen na območjih, kjer ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi. Po Zakonu o varstvu javnega reda in miru je javni kraj vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur, razen kibernetskega prostora, kot ga določa zakon, ki ureja informacijsko varnost.
V Mariboru so v letošnjem letu opravili 162 nadzorov
Mestni redarji so v letošnjem letu na območju Mestne občine Maribor izvedli 162 nadzorov po prejetih prijavah, dodatnih 415 nadzorov pa še v drugih občinah članicah Skupne občinske uprave. Ob tem pa so na občini pojasnili, da pri izvedenih nadzorih ukrepi praviloma niso bili izrečeni, saj lastniki psov ob prisotnosti uniformiranih oseb (redarjev ali policistov) pse običajno pripnejo na povodec ali se umaknejo v zasebne prostore, zato redko pride do neposredne zaznave prekrška in začetka postopka.
Pogosto tudi prijavitelji ne ostanejo na kraju dogodka, da bi nastopali kot priče, ali pa prijavo podajo naknadno, ko kršitve ni več mogoče zaznati. Po Zakonu o varstvu javnega reda in miru lahko policija in redarstvo ukrepata tudi v primeru, ko skrbnik psa s ščuvanjem živali povzroči občutek strahu ali ogroženosti. Tudi v teh primerih velja, da do kršitev praviloma ne prihaja v prisotnosti uradnih oseb.
Kateri predeli Maribora so najbolj problematični?
V nadaljevanju so pojasnili, da medobčinsko redarstvo izvaja nadzore na različnih lokacijah v mestu ter tudi v vseh ostalih 17 občinah članicah Skupne občinske uprave, praviloma na podlagi prejetih prijav občanov. "Posebej izpostavljena lokacija ne izstopa, največ prijav pa prejmemo iz blokovskih naselij," so pokomentirali.
Po Zakonu o zaščiti živali je za psa brez povodca na javnem mestu sicer predpisana globa v višini 600 evrov. Po Zakonu o varstvu javnega reda in miru pa je za primer, ko nekdo ščuva psa in pri drugih povzroči občutek ogroženosti ali strahu, predpisana globa v višini 250 evrov. "Odločitev o morebitnem opozorilu je odvisna od konkretnih okoliščin posameznega primera ter pogojev, ki jih za izrek opozorila določa zakonodaja," so razložili.
Prijava je vedno smiselna
Preverili smo tudi, ali je prijava na redarstvo sploh smiselna, če kršitelj ob prihodu redarjev kraj že zapusti. Na občini menijo, da je vedno smiselna.
"Prijava na redarstvo je smiselna, saj ima redarstvo za intervencije na voljo mobilno številko, na katero lahko občani pokličejo ob zaznavi prekrška. V določenih primerih lahko redarji kršitev zaznajo neposredno ob prihodu na kraj dogodka. Pomembno pa je tudi sodelovanje prijaviteljev - če ti ostanejo na kraju dogodka in podajo informacije o zaznanem prekršku, podatke o kršitelju ter okoliščinah dogodka, lahko pooblaščena oseba učinkoviteje vodi postopek in po potrebi zbere dodatne dokaze, kot so izjave prič ali izjava kršitelja," so zaključili.
