Slovenija se v evropskem prostoru uvršča med uspešnejše države na področju darovanja organov po smrti. V preteklem letu je namreč 47 ljudi po smrti darovalo svoje organe, kar Slovenijo glede na število darovalcev na milijon prebivalcev postavlja na 4. mesto med državami Eurotransplanta. Najpogosteje so bile darovane ledvice, sledijo jetra, srce in pljuča.

Na naša vprašanja je odgovarjal Andrej Gadžijev, dr. med., direktor Zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant.

[[image_1_article_88349]]

Slovenija se po številu darovalcev na milijon prebivalcev uvršča na 4. mesto v Eurotransplantu. Kaj so ključni razlogi za tako dober rezultat?

Takšni rezultati so plod dolgoletnega dela in sistematičnega vlaganja truda v ključna področja. Slovenija ima namreč odlično organiziran in centralno voden donorsko-transplantacijski sistem, ki omogoča hitro in usklajeno delovanje. V republiškem zavodu Slovenija-transplant bdimo nad sistemom darovanja, ga spodbujamo in razvijamo. Ključni dejavniki so visoka strokovna usposobljenost zdravstvenih timov, učinkovita mreža bolnišničnih transplantacijskih koordinatorjev ter tesno sodelovanje z mednarodno organizacijo Eurotransplant. Pomembno vlogo ima tudi zaupanje javnosti in pripravljenost ljudi za darovanje.

Kje vidite še prostor za izboljšave, da bi se Slovenija lahko povzpela še višje?

Največ realnih priložnosti vidimo v nadaljnjem ozaveščanju tako splošne kot strokovne javnosti ter zgodnjem prepoznavanju potencialnih darovalcev v bolnišnicah. Ključno je stalno izobraževanje strokovne javnosti, krepitev komunikacijskih veščin pri pogovorih s svojci ter optimizacija vseh postopkov darovanja, da se izkoristi vsak potencial za darovanje.

Za večji korak naprej bi morali biti sistemsko prepoznani kot poseben program, ki presega terciarno raven zdravstva. Za nadpovprečno dobre rezultate namreč potrebujemo usklajeno delovanje vseh nivojev zdravstva, ločeno financiranje in popolno transparentnost na vseh nivojih ter seveda zagotovljene ustrezne kadrovske in prostorske kapacitete.

Se slovenski sistem darovanja organov kakorkoli razlikuje od drugih držav v Eurotransplantu?

Osnovna načela so enaka, saj vse države sledijo skupnim strokovnim in etičnim standardom. Slovenija pa izstopa po svoji majhnosti, kar omogoča zelo dobro povezanost sistema, hitro komunikacijo in prilagodljivost. Imamo centralizirano koordinacijo, vodeno s strani Slovenija-transplanta, ki omogoča enotno delovanje na nacionalni ravni.

V marsičem smo boljši od drugih držav članic, žal pa zaostajamo pri nadaljnjem razvoju donorsko-transplantacijske dejavnosti.

Skoraj polovica držav znotraj Eurotransplanta je namreč v svoj sistem že vpeljala darovanje organov pri bolnikih, pri katerih je bila smrt dokazana v skladu s cirkulatornimi kriteriji, torej po dokončni odpovedi delovanja srca in dihanja, s katerim bi tudi v Sloveniji lahko dodatno zmanjševali umrljivost na čakalnih seznamih za zdravljenje s presaditvijo.

Lani je organe darovalo 47 ljudi. Kako se ta številka primerja s preteklimi leti?

Število darovalcev v Sloveniji med leti nekoliko niha, kar je pričakovano glede na majhno populacijo. Številka 47 predstavlja dober rezultat in je primerljiva z uspešnimi leti v preteklosti, hkrati pa potrjuje stabilnost sistema.

Povprečna starost darovalcev je bila 58 let. Ali se starost darovalcev sčasoma povečuje in kaj to pomeni za kakovost organov?

Starost darovalcev se postopno zvišuje, kar je odraz splošnega staranja populacije, predvsem pa napredka medicine na področju urgentne in intenzivne terapije. V letih od 2000-2009 je bila v Sloveniji povprečna starost umrlih darovalcev 42 let, v naslednjih dekadi pa je že narasla na 54 let.

Zaradi boljše preventive in varnosti v prometu je manj mlajših darovalcev po hudih poškodbah glave, več pa je darovalcev zaradi možganskih krvavitev in možganske kapi, kar pomeni tudi več starejših oseb s pridruženimi boleznimi.

Vendar to ne predstavlja ovire za uspešno darovanje. Vsakega darovalca obravnavamo individualno in za vsak organ posebej opravimo natančno medicinsko oceno primernosti za darovanje. Tako lahko varno darujemo tudi organe starejših darovalcev.

Kakšni so najpogostejši vzroki smrti pri darovalcih?

Najpogostejši vzroki smrti so možganske krvavitve, možganske kapi ter poškodbe glave. Vedno pogosteje pa prepoznavamo ustrezne darovalce tudi med bolniki, ki so utrpeli srčni zastoj z dolgotrajnim oživljanjem, zaradi katerega so nastopile tako hude okvare možganov, da so na koncu vodile v možgansko smrt.

[[image_4_article_88349]]

Največ je bilo darovanih ledvic. Ali to odraža tudi največje potrebe bolnikov na čakalnih seznamih?

Presaditev ledvice bolnikom omogoča bistveno boljšo kakovost življenja in daljšo dobo preživetja v primerjavi z dializo. Pomembno je poudariti, da gre za parni organ, zato lahko en darovalec običajno daruje dve ledvici, kar deloma vpliva tudi na skupno število presaditev. Kljub temu potrebe še vedno presegajo razpoložljive organe, zato ostaja področje presaditev ledvic eno ključnih na čakalnih seznamih.

Pri nas bi bilo po realnih ocenah na čakalni seznam za presaditev ledvic in jeter uvrščenih še več bolnikov, a so za kaj takega potrebni tudi ustrezni kadrovski in prostorski resursi.

Kakšno je trenutno stanje čakalnih dob za posamezne organe v Sloveniji?

Čakalne dobe se razlikujejo glede na organ, nujnost bolnika in imunološko ujemanje. Pri ledvicah so čakalne dobe običajno daljše, medtem ko se pri srčnih in jetrnih presaditvah zaradi nujnosti bolnikov transplantacije izvajajo hitreje. Sistem temelji na medicinskih kriterijih in pravični razdelitvi organov.

Natančnejši podatki kažejo, da je bila mediana čakalna doba za jetra 58 dni, ledvico 86 dni in pljuča 92 dni. Večletno povprečje čakalne dobe za elektivno presaditev srca znaša 244 dni, za urgentno pa 50 dni. V primeru urgentne situacije je čakalna doba za jetra in pljuča le nekaj dni.

Ali obstajajo organi, pri katerih je pomanjkanje darovalcev še posebej izrazito?

Za številne bolnike na čakalnih seznamih organ, na katerega čakajo, predstavlja edino možnost preživetja, in glede na vedno večje potrebe je darovalcev vseh organov, če bi bili odvisni le od tistih, ki umrejo v Sloveniji, premalo. Potrebno je poudariti, da je Slovenija vključena v mednarodno mrežo Eurotransplant, kjer poteka izmenjava organov med osmimi državami članicami. Zato je pomembno, da imamo tudi v Sloveniji zadostno število bolnikov na čakalnih seznamih, saj so tako vključeni v širši sistem in imajo večjo priložnost, da prejmejo zase čim bolj ustrezen organ, ki jim omogoča čim daljše preživetje.

[[image_2_article_88349]]

Ali Slovenci dovolj zaupajo sistemu darovanja organov? Ima darovanje organov dovolj varovalk?

Možnosti zlorab na področju darovanja organov ni. Sistem darovanja organov je strogo reguliran, transparenten in temelji na jasnih etičnih načelih. Vzpostavljene so številne varovalke, ki zagotavljajo, da se darovanje izvaja zakonito, varno in spoštljivo do darovalcev ter njihovih svojcev, kar je ključno za dolgoročno ohranjanje zaupanja javnosti.

Stopnja zaupanja je v Sloveniji razmeroma visoka, vendar ni samoumevna. Zdravljenje s presaditvijo je pravica vsakega državljana, a temelji izključno na altruistični odločitvi darovalcev oziroma njihovih svojcev. Altruizem pomeni pripravljenost pomagati drugemu človeku brez pričakovanja koristi zase - pri darovanju organov nekomu, ki ga sploh ne poznamo. Prav zato je to področje še posebej občutljivo na splošno zaupanje v zdravstveni sistem in na širše družbeno dogajanje. Če se zaupanje v zdravstvo ruši, lahko to vpliva tudi na pripravljenost ljudi za darovanje.

Brez odločitve za darovanje pa ni presaditve, zato moramo kulturo altruizma, solidarnosti in medsebojne pomoči kot družba skrbno negovati, ne glede na ostale okoliščine. 

Kaj je potrebno storiti, če želimo postati darovalci organov?

V nacionalni register se lahko vpišejo starejši od 15 let, ki so sposobni za razsojanje. Zgornje starostne omejitve ni. Opredelitev je možna osebno s podpisom izjave na lokacijah za opredelitev ali po elektronski poti preko portala e-Uprava. Vpis v register je tudi simbolno dejanje, s katerim izkažemo, da podpiramo darovanje organov, ne glede na končni izhod darovanja. Ne ocenjujte sami, ali ste primerni za darovanje ali ne, ali ste prestari ali ne, ali je darovanje smiselno ali ne. Klinične ocene prepustite zdravnikom.

[[image_3_article_88349]]

Zelo pomembno pa je, da našo voljo poznajo naši najbližji. Ključen moment, ki omogoči darovanje organov po smrti, je pogovor s svojci oziroma z umrlemu bližnjimi osebami. Odprt in pravočasen pogovor v družini o osebni odločitvi za darovanje bistveno olajša proces, razbremeni svojce v čustveno zelo zahtevni situaciji in zagotavlja, da je odločitev skladna z voljo posameznika. Vabimo vas, da obiščete spletno stran Slovenija-transplanta, kjer so kredibilne informacije o darovanju organov.

Kakšni so glavni izzivi na področju transplantacijske dejavnosti v prihodnjih letih?

Med ključnimi izzivi so staranje prebivalstva, naraščajoče potrebe po presaditvah, pomanjkanje organov ter zagotavljanje zadostnih kadrovskih, prostorskih in organizacijskih virov. Pomemben izziv ostaja tudi ohranjanje zaupanja javnosti ter prilagajanje novim medicinskim in tehnološkim napredkom.