Na spletni strani Vlade RS se je pojavila pobuda, saj bi predlagatelj uvedel t.i. »krompirjev« regres, ki bi zaposlenim pomagal pri psihološkem in praktičnem prehodu iz poletnega dopustniškega razpoloženja v jesensko-zimsko obdobje krajših dni, megle in hladnejšega vremena.
Regres ne bi bil obvezen
Predlagatelj v svoji pobudi predlaga, da jesenski regres ne bi bil obvezen, temveč bi se podjetja, glede na uspešnost, lahko o tem odločala sama. Podjetja bi namreč sama presodila, ali si takšno nagrado lahko privoščijo, izplačilo pa bi bilo podobno nagradi za uspešnost.
»Krompirjev« regres
Jesenski regres bi se lahko po pobudi imenoval tudi »krompirjev regres«, saj bi časovno sovpadal z jesenskim časom, zaposlenim pa bi lahko pomagal pri nakupu ozimnice, drv, goriv, peletov, toplejših oblačil ali odej, in ostalim stroškom, ki so vedno večji.
Izplačilo bi imelo pozitivne učinke
Med možne pozitivne učinke takega izplačila, se omenja večja motivacija zaposlenih v jesenskih mesecih, boljša delovna atmosfera, prav tako pa bi regres pomenil davčno razbremenitev gospodarstva in zaposlenih. Prav tako bi se gospodinjstva lažje pripravila na zimsko obdobje, ko se povišajo življenjski stroški.
Zakonodaja že sedaj omogoča izplačilo poslovne uspešnosti
Ministrstvo za delo v svojem odzivu pojasnjuje, da nov »jesenski regres« ni potreben, saj zakonodaja že zdaj omogoča dodatna izplačila zaposlenim. Delodajalci lahko zaposlenim izplačajo nagrade za uspešnost poslovanja, če je to določeno v kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi.
Slovenija je že uvedla zimski regres
Ministrstvo za delo obenem poudarja, da je namen delovne zakonodaje primarno zaščita delavcev, zato zakon določa minimalne pravice zaposlenih in omejuje popolno svobodo delodajalcev pri določanju pogojev dela. Podjetja imajo tako možnost zaposlenim ponuditi tudi ugodnejše pravice od zakonsko določenih.
V odzivu je ministrstvo opozorilo na dejstvo, da je Slovenija konec leta 2025 že uvedla novo pravico, in sicer zimski regres. Slednji ni del plače, temveč predstavlja poseben prejemek iz delovnega razmerja, podobno kot regres za letni dopust.
Prav zaradi navedenih razlogov, na ministrstvu ocenjujejo, da je sedanja ureditev dovolj prožna, da omogoča izplačila, kot je bilo zapisano v predlogu, zato uvajanje nove pravice ni potrebno.
