Že dalj časa obstajajo načrti o hitri železniški povezavi med Mariborom in Ljubljano, ki bi bistveno zmanjšala čas potovanja med največjima slovenskima mestoma, hkrati pa bi pomenila tudi razbremenitev avtocest. Za več pojasnil v zvezi z načrtom hitre železniške povezave smo se obrnili na Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko.

Hitra železniška povezava bi okrepila regionalni razvoj med mestoma

Vzpostavitev hitre železniške povezave med Mariborom in Ljubljano predstavlja pomemben dolgoročni razvojni cilj Ministrstva za infrastrukturo in energetiko (MZIE). Kot pojasnjujejo, gre v prvi vrsti za strateški projekt, ki bi bistveno izboljšal povezanost dveh največjih slovenskih mest, okrepil regionalni razvoj in konkurenčnost gospodarstva ter Slovenijo tesneje povezal z evropskim omrežjem železniških prog za visoke hitrosti.

Projekt, ki bi izboljšal mobilnost prebivalstva

Ministrstvo pri načrtovanju izhaja iz strokovnih podlag, pripravljenih marca 2023, ki so kot eno ključnih prioritet prepoznale novo progo za visoke hitrosti (PVH) na relaciji Ljubljana – Celje - Maribor.

Projekt bi pomenil pomemben razvojni preskok za slovenski železniški promet ter izboljšal mobilnost prebivalstva in dostopnost delovnih mest.

Na ministrstvu dodajajo, da ima projekt tudi mednarodno razsežnost. Ministrstvo je namreč ob sprejemanju sporočila Evropske komisije o povezovanju Evrope s progami za visoke hitrosti kot prioriteto izpostavilo povezavo Ljubljane prek Maribora proti Dunaju in njeno vključitev v evropsko omrežje hitrih železnic.

O časovnici začetka ali zaključka gradnje je preuranjeno govoriti

O projektu se sicer govori že več let, vendar pa do premika še vedno ni prišlo. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je projekt trenutno v fazi strokovnih proučitev in dolgoročnega razvojnega načrtovanja, zato bi bilo napovedovanje konkretnega začetka ali zaključka gradnje preuranjeno.

»V nadaljnjih fazah bo treba podrobneje proučiti možne trase, tehnične rešitve, faznost gradnje in možnosti financiranja. Posamezne odseke bo mogoče načrtovati in graditi tudi postopoma, ob upoštevanju povezljivosti z obstoječim železniškim omrežjem,« dodajajo na ministrstvu.

Še nadalje, bodo za uresničitev projekta ključni pravočasno sprejemanje razvojnih odločitev, usklajeno delovanje države in učinkovitejši postopki umeščanja v prostor. V pripravi je tudi zakon o strateških projektih, s katerim želijo jasneje opredeliti nacionalne razvojne prioritete ter omogočiti hitrejšo in predvidljivejšo izvedbo ključnih infrastrukturnih naložb.

Od Maribora do Ljubljane v slabi uri

Po strokovnih podlagah je predvidena nova železniška proga na relaciji Ljubljana – Celje - Maribor v dolžini približno 130 kilometrov, ki bi omogočila potovalni čas približno slabo uro, v primerjavi z današnjimi približno 110 minutami.

»Na odseku Ljubljana - Celje so bile proučene tri osnovne trase z variantnimi poteki, na odseku Celje - Maribor pa dve. Med obravnavanimi možnostmi so koridorji ob obstoječi železniški progi po dolinah Save in Savinje ter povezave, ki na posameznih odsekih sledijo avtocestnemu koridorju. Dokončna trasa še ni določena in bo predmet nadaljnjih strokovnih preveritev,« pojasnjuje ministrstvo.

Treba bo zgraditi novo infrastrukturo

Kot še dodajajo na ministrstvu, bo za doseganje visokih hitrosti potrebna nova železniška infrastruktura, ki bo v pomembnem delu neodvisna od obstoječega omrežja, hkrati pa bo omogočala povezovanje na ključnih železniških vozliščih.

Ministrstvo vzporedno nadaljuje tudi nadgradnje obstoječih prog. Po ocenah bi lahko z ustreznimi nadgradnjami potovalni čas med Ljubljano in Mariborom skrajšali na približno eno uro in šest minut brez vmesnih postankov oziroma eno uro in 14 minut s tremi postanki.

Vlak bi lahko dosegel hitrost do 250 km/h

Dosedanje strokovne podlage kažejo, da bi bila na morebitni novi železniški povezavi predvidena hitrost vlakov do 250 km/h. Takšne hitrosti pa, kot že omenjeno, zahtevajo novo, ustrezno zasnovano železniško infrastrukturo in sodobne vlakovne garniture.

Pri nadgradnjah obstoječih prog so predvidene hitrosti večinoma do 160 km/h.

Kam umestiti traso?

Projekt je sicer napovedala že prejšnja vlada, vendar pa je do sedaj ostalo le pri načrtih, zato smo naslovili vprašanje na ministrstvo, katere so največje ovire, ki bi lahko zavirale začetek projekta. Kot so pojasnili na ministrstvu, so med največjimi izzivi umeščanje nove trase v prostor, tehnična zahtevnost gradnje in zagotavljanje ustreznih finančnih virov.

»Zaradi geografskih značilnosti Slovenije bo na posameznih odsekih potrebna gradnja številnih predorov, viaduktov in mostov. Po strokovnih podlagah bi pri različici proge za hitrosti do 250 km/h na odseku Ljubljana - Celje predori predstavljali približno 64 odstotkov trase, drugi večji gradbeni objekti pa 16 odstotkov. Na odseku Celje - Maribor bi bil delež predorov približno 20 odstotkov, drugih objektov pa 8 odstotkov,« o zahtevnosti projekta pojasnjujejo na ministrstvu.

Ob tem pa na ministrstvu poudarjajo, da gre kljub zahtevnosti za strateško naložbo z velikimi dolgoročnimi razvojnimi učinki, katere uresničitev bo zahtevala premišljeno načrtovanje in sodelovanje vseh pristojnih deležnikov.

Že leta 2023 je bila investicija ocenjena na 4 milijarde evrov

 V strokovnih podlagah iz leta 2023 je bila okvirna vrednost investicije ocenjena na približno 4 milijarde evrov. V teh letih so se razmere spremenile, zato na ministrstvu poudarjajo, da bo oceno treba v nadaljnjih fazah načrtovanja posodobiti glede na izbrano traso, tehnične rešitve in dinamiko izvedbe.

»Strokovne podlage so kot primer možne dinamike izvedbe obravnavale letna vlaganja v višini približno 400 milijonov evrov, kar je primerljivo z dinamiko nekdanje izgradnje slovenskega avtocestnega omrežja. Naložbo je treba presojati tudi z vidika njenih dolgoročnih gospodarskih in družbenih koristi.«

Razbremenitev avtocest in več potovanj z vlakom

Z vzpostavitvijo nove hitre železniške povezave in posledično krajšimi potovalnimi časi, bi se bistveno povečala privlačnost potovanj z vlakom in prispevala k razbremenitvi cestnega omrežja, predvsem avtoceste A1 med Ljubljano in Mariborom, ki je v tem trenutku najbolj obremenjena.

Na ministrstvu ocenjujejo, da bi se lahko število dnevnih železniških potnikov na tej relaciji s približno 6.000 povečalo na okoli 30.000.

»Strokovne analize glede na posamezne cestne odseke in scenarije razvoja železniškega omrežja ocenjujejo potencialno zmanjšanje cestnega prometa za približno 1.000 do 5.000 osebnih vozil dnevno oziroma za 5 do 15 odstotkov,« dodajajo na ministrstvu.

S hitro železniško povezavo bi se izboljšala vsakodnevna mobilnost prebivalstva, zmanjšali bi se prometni zastoji in okoljske obremenitve, hkrati pa bi povezava prispevala k boljši dostopnosti delovnih mest in storitev.

Nadgradnja obstoječega železniškega omrežja

Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da je pomembno nadaljevati tudi z nadgradnjo obstoječega železniškega omrežja, vključno s koridorjem Ljubljana – Litija - Zidani Most - Dobova, ki je pomemben za domači in mednarodni potniški ter tovorni promet. Cilj ministrstva je predvsem sodobna, hitra in zanesljiva železnica, ki bo za čim več ljudi postala konkurenčna alternativa osebnemu avtomobilu.