Neplačani davki, globe in druge obveznosti do države lahko posameznika hitro pripeljejo do davčne izvršbe. Ta lahko pomeni poseg v plačo, pokojnino, bančni račun ali celo premoženje. Marsikdo pa ne ve, da lahko poleg prvotnega dolga nastanejo tudi dodatni stroški, ki v nekaterih primerih občutno presežejo znesek neplačane obveznosti. Prav tako obstajajo zakonske omejitve, ki določajo, koliko denarja mora posamezniku ostati za preživljanje in kateri prejemki so pred izvršbo zaščiteni.

Na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) smo zato naslovili več vprašanj o davčnih izvršbah, blokadah bančnih računov in pravicah dolžnikov. Zanimalo nas je, kako hitro lahko država začne postopek, koliko denarja lahko zarubi in kakšne posledice lahko ima tudi razmeroma majhen dolg.

Skoraj 321 tisoč sklepov o izvršbi v enem letu

Po podatkih FURS je bilo leta 2025 zoper dolžnike, ki sodijo med fizične osebe, izdanih kar 320.997 sklepov o izvršbi. Z njimi so terjali davčne in nedavčne obveznosti v skupni višini 346.417.664 evrov. Na podlagi izdanih sklepov je bilo dejansko izterjanih 112.473.652 evrov.

Pri tem je treba poudariti, da podatki poleg posameznikov vključujejo tudi samostojne podjetnike in druge fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost. FURS namreč pojasnjuje, da ločenih podatkov zgolj za fizične osebe, ki ne opravljajo dejavnosti, ni mogoče pripraviti. Prav tako ne razpolagajo z ločenimi podatki o deležu izvršb zaradi manjših dolgov.

Lahko FURS sproži izvršbo tudi zaradi 20 evrov?

Eno izmed pomembnejših vprašanj je, ali lahko davčna izvršba doleti posameznika tudi zaradi zelo majhnega dolga. Kot pojasnjujejo na FURS, zakon določa minimalni prag, pod katerim se davčna izvršba ne sme začeti.

»Davčna izvršba se ne začne, če znesek davka ne presega 25 evrov. Izjema velja v primeru drugih denarnih nedavčnih obveznosti,« so pojasnili.

To pomeni, da za davčni dolg v višini 10 ali 20 evrov praviloma ne bodo začeli davčne izvršbe, drugačna pravila pa lahko veljajo za nedavčne obveznosti, kot so globe.

FURS davčno izvršbo začne, kadar obveznost ni poravnana v zakonsko določenem roku oziroma kadar prejme predlog za izterjavo druge denarne nedavčne obveznosti. Čeprav izdaja opomina ni zakonski pogoj za začetek izvršbe, na finančni upravi pojasnjujejo, da dolžnika pred začetkom postopka praviloma opomnijo in mu posredujejo podatke za plačilo.

Dolg lahko naraste zaradi stroškov banke

Davčna izvršba za dolžnika ne pomeni zgolj plačila prvotne obveznosti. Plačati mora tudi stroške postopka, ki se razlikujejo glede na način izvršbe. Za izdajo sklepa o izvršbi na plačo, denarna sredstva na bančnem računu, denarne terjatve ali vrednostne papirje strošek znaša 10 evrov. Če gre za izvršbo na premičnine, znaša 50 evrov. Pri izvršbi na bančni račun pa nastanejo še dodatni stroški banke.

»Ti znašajo od 20,00 do 60,00 evrov (ali celo več),« so pojasnili na FURS.

Višina je odvisna od cenika posamezne banke. Pomembno je tudi, da FURS sklep o izvršbi pošlje vsem bankam, pri katerih ima dolžnik odprte račune, vsaka banka pa lahko posebej zaračuna stroške njegove obdelave.

Če bi denimo pri obveznosti, za katero je izvršba dovoljena, nastalo 10 evrov stroškov sklepa in 40 evrov bančnih stroškov, bi moral dolžnik poleg prvotnega dolga plačati še 50 evrov. K temu se lahko prištejejo tudi zamudne obresti. Po navedbah FURS trenutna predpisana zamudna obrestna mera znaša 10,40 odstotka, končni znesek obresti pa je odvisen od trajanja zamude.

Koliko plače vam mora ostati?

Zakon določa omejitve, koliko lahko država posamezniku zarubi od dohodkov iz delovnega razmerja. Po pojasnilih FURS je mogoče z davčno izvršbo poseči največ v dve tretjini takšnega prejemka, vendar mora dolžniku ostati najmanj 76 odstotkov minimalne plače.

Glede na minimalno bruto plačo, ki je 20. oktobra 2026 znašala 1.481,88 evra, mora posamezniku po opravljeni izvršbi ostati najmanj 1.126,23 evra. Če dolžnik preživlja otroke ali druge osebe, ki jih je po zakonu dolžan preživljati, se zaščiteni znesek dodatno poveča. Upravičenost do višje omejitve mora izkazati z ustrezno javno listino. Podobne omejitve praviloma veljajo tudi za pokojnine in denarna nadomestila za brezposelnost.

Kaj pa študenti? Zanje veljajo drugačna pravila

Posebnost, na katero opozarja FURS, se nanaša na študentsko delo. Za plačilo za začasno in občasno delo dijakov ter študentov prek študentske napotnice namreč ne veljajo enaka pravila o omejitvah in izvzetjih, kot veljajo za plačo iz delovnega razmerja.

To pomeni, da študentski zaslužek nima enake zakonske zaščite kot redna plača. Pri davčni izvršbi je zato pomembno, za kakšno vrsto prejemka gre, ne zgolj, ali je dolžnik zaposlen, brezposeln, upokojen ali študent.

Otroški dodatki, štipendije in socialna pomoč so zaščiteni

Čeprav lahko FURS poseže v različne dohodke in premoženje posameznika, so nekateri prejemki iz davčne izvršbe zakonsko izvzeti. Med njimi so denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, otroški dodatek, starševski dodatek, štipendije ter nekatere druge oblike socialnih in družinskih prejemkov.

Zaščitena so tudi določena sredstva, namenjena invalidom, preživnine, sredstva humanitarnih organizacij za pomoč potrebnim in sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč. Na FURS-u pojasnjujejo, da je pri presoji, ali je posamezen prejemek zaščiten, odločilna njegova vrsta.

FURS lahko poseže tudi v prihranke na računu

Pomembna razlika obstaja med denarjem, ki ga posameznik prejme v tekočem mesecu, in sredstvi, ki jih je na bančnem računu prihranil iz preteklih mesecev. Kot pojasnjujejo na finančni upravi, se zakonska izvzetja in omejitve pri izvršbi na sredstva na bančnem računu upoštevajo za prejemke, nakazane za tekoči mesec. Če pa posameznik dela plače iz preteklih mesecev ni porabil, lahko FURS ta sredstva obravnava kot prihranke in jih zarubi.

»Takšna sredstva se praviloma obravnavajo kot prihranki, za katere ne velja več omejitev izvršbe, ki sicer varuje plačo za tekoči mesec,« so pojasnili.

To pomeni, da zaščiteni del plače ne ostane nujno zaščiten tudi v naslednjih mesecih, če denar ostane na računu.

Pričakujete vračilo dohodnine? Denar lahko najprej porabijo za poplačilo dolga

Posamezniki z neporavnanimi obveznostmi lahko ostanejo tudi brez pričakovanega vračila dohodnine oziroma prejmejo le njegov del. Če ima zavezanec zapadle neplačane obveznosti, mora FURS pred vračilom preveč plačane dohodnine opraviti pobot. To pomeni, da se denar najprej porabi za poplačilo zapadlih davkov, drugih obveznosti, ki jih izterjuje davčni organ, in stroškov postopka. Za takšen pobot soglasje posameznika ni potrebno, saj ga davčni organ izvede po uradni dolžnosti. Zavezanec je o tem obveščen, zoper obvestilo o pobotu pa pritožba ni mogoča. Če po poplačilu dolga ostane del vračila, ga FURS nakaže zavezancu.

Kako hitro lahko pride do izvršbe?

Postopek se lahko začne razmeroma hitro. Na FURS pojasnjujejo, da v prvih dneh po zapadlosti davčne obveznosti izdajo opomin, če dolg ni poravnan, pa lahko v nadaljnjih nekaj dneh sledi sklep o davčni izvršbi. Dolžniki imajo v določenih primerih možnost zaprositi za obročno plačilo ali odlog plačila davka. Za to morajo vložiti ustrezno vlogo, o kateri odloči finančna uprava.

Če posameznik meni, da mu je bilo v postopku zarubljenega preveč denarja ali da je izvršba posegla v zakonsko zaščitene prejemke, lahko zoper sklep vloži pritožbo. Rok za pritožbo je osem dni od vročitve sklepa, vložiti pa jo je treba pri davčnem organu, ki je sklep izdal. Pomembno je, da pritožba sama po sebi ne zadrži izvršbe. Davčni organ jo lahko izjemoma zadrži po uradni dolžnosti, če oceni, da bi pritožbi lahko ugodil.

Pri tem s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati same davčne obveznosti, temveč le postopek izvršbe.