Slovenski naftni trgovec Petrol znova opozarja na nevzdržne razmere poslovanja in možnost zapiranja posameznih bencinskih servisov ter omejevanja točenja goriva. Čeprav je vlada poleti zvišala dovoljene marže naftnim trgovcem, v družbi očitno ocenjujejo, da sprejeti ukrepi niso zadostni. Napovedi so sprožile številna vprašanja, predvsem o tem, ali bi lahko prebivalci odročnejših krajev ponovno ostali brez dostopa do goriva.
O dogajanju je v petkovih Odmevih na Televiziji Slovenija spregovoril ekonomist Bogomir Kovač, ki je bil do ravnanja vodstva Petrola izrazito kritičen. Opozoril je, da se družba s takšnimi potezami igra s svojim dolgoletnim ugledom, država pa ima po njegovem mnenju na voljo tudi precej ostrejše ukrepe.
Bi lahko država Petrol celo razkosala?
Kovač je pojasnil, da je poslovni rezultat družbe odvisen tako od prihodkov kot od stroškov. Po njegovi oceni Petrolu kljub povečani prodaji in višjim cenam očitno ni uspelo ustrezno obvladovati stroškov poslovanja.
Ob tem je opozoril, da Petrol po njegovi presoji izkorišča slabše poslovne rezultate za doseganje dolgoletnega cilja, to je liberalizacije cen naftnih derivatov.
»Petrol ima monopolističen položaj. Monopolistični položaj običajno lahko reguliramo s cenami, lahko s posebnim obdavčenjem dobičkov ali pa z restrukturiranjem tržne strukture,« je dejal.
Kot eno izmed skrajnih možnosti je omenil celo razdelitev družbe na manjše dele, podobno kot se je v devetdesetih letih zgodilo s staro Ljubljansko banko.
Poudaril je, da ima država v primeru nadaljevanja spora s Petrolom na voljo različne možnosti ukrepanja. Kljub temu meni, da bi bilo zaostrovanje konflikta nesmiselno, saj bi morala država in strateško pomembna družba zasledovati skupne interese.
»Igrajo se z ugledom Petrola, ki se je desetletja gradil«
Posebej kritičen je bil do uprave in nadzornega sveta Petrola, ki jima očita družbeno neodgovorno ravnanje.
»Mislim, da je to v precejšnji meri neodgovorno ravnanje tako nadzornega sveta kot same uprave. Oni se igrajo z ugledom Petrola, ki se je desetletja gradil kot izvrstna družba,« je opozoril Kovač.
Po njegovem mnenju Petrol ni običajno podjetje, saj ima zaradi svoje vloge pri oskrbi prebivalstva z gorivom posebno odgovornost. Ta se ne kaže zgolj v poslovnih rezultatih in ustvarjanju dobička, temveč tudi v zagotavljanju dostopnosti goriva po vsej državi.
Kovač je izrazil tudi pomisleke glede vpliva države na upravljanje družbe. Ocenjuje, da je država prek Slovenskega državnega holdinga izgubila del svojega vpliva, vodstvo Petrola pa naj bi bilo bolj naklonjeno interesom nekaterih manjšinskih delničarjev kot največjemu lastniku, državi.
Omejevanje točenja goriva? »To je absolutno nesprejemljivo«
Ena izmed možnosti, ki jih omenja Petrol, je tudi omejevanje količine goriva, ki bi ga lahko natočili vozniki.
Kovač je pojasnil, da bi bilo takšno ravnanje razumljivo v primeru dejanskega pomanjkanja goriva, kakršnemu smo bili priča ob velikih naftnih krizah v preteklosti. Toda trenutne razmere so po njegovih besedah drugačne.
»Zdaj zaloge so. Gre za komercialno odločitev družbe, da bi zaradi pritiska, ki ga skuša izvajati, preprosto omejila točenje goriva. To je absolutno nesprejemljivo,« je poudaril.
Prepričan je, da bi takšna odločitev naletela na izrazito negativen odziv javnosti. Še posebej problematično bi bilo zapiranje bencinskih servisov v manjših in odročnejših krajih, kjer imajo prebivalci že sicer omejen dostop do osnovnih storitev.
Je končni cilj popolna sprostitev cen goriv?
Kovač ocenjuje, da bi lahko bile Petrolove napovedi predvsem oblika pritiska na vlado, s katerim želi družba doseči ugodnejše pogoje poslovanja.
Po njegovem mnenju bi lahko pogajanja med državo in Petrolom na koncu pripeljala do liberalizacije cen naftnih derivatov, za katero si naftni trgovec prizadeva že več desetletij.
»Ocenjujem, da je Petrol izvedel pritisk na vlado, da bo morda poskušala iti v pogajanja, v kompromise in da bo končni izkupiček liberalizacija cen,« je dejal.
Ob tem je poudaril, da je takšno prizadevanje z vidika poslovnih interesov družbe razumljivo, vendar ne sme prevladati nad odgovornostjo do prebivalcev.
