Politična analitika Peter Gregorčič in Igor Lukšič sta v oddaji 24UR odprla zanimivo vprašanje o kandidaturi Bora Greinerja. Gregorčič je njegovo ravnanje po prvem krogu mariborskih volitev označil za veliko politično napako, ki bi ga lahko drago stala. Ocenil je, da Greiner ustvarja vtis, kot da se želi Matevžu Frangežu maščevati.

Takšna ocena dobi dodatno razsežnost ob Greinerjevi izjavi za Večer, da mu med slovenskimi politiki najbolj na živce gre prav Frangež. Po prvem krogu je Greiner najprej napovedal, da mu ne bo šel čestitat za prvo mesto, nato pa je vendarle obiskal njegov volilni štab.

Greinerjeva čestitka je bila primerna gesta politične kulture. Toda njegovo prvotno omahovanje odpira vprašanje, ali je šlo za trenutek užaljenosti ali za težavo pri sprejemanju političnega tekmeca. 

Igor Lukšič je opozoril še na drugo razliko: Greiner naj bi še vedno nastopal predvsem kot reporter in komentator, Frangež pa že kot nekdo, ki razmišlja o vodenju mesta.

In prav tu se odpira bistveno vprašanje drugega kroga. Greinerjeva dolgoletna medijska prepoznavnost mu omogoča dobro poznavanje mariborskih težav. Toda ali zna poleg njihovega opisovanja ponuditi tudi izvedljive rešitve, prevzeti odgovornost in povezati ljudi z različnimi pogledi?

Greiner govori o sodelovanju in povezovanju. Zato je toliko pomembneje, kako ravna s političnimi nasprotniki, tudi s tistimi, ki mu, kot pravi sam, gredo najbolj na živce. Župan ni komentator dogajanja v mestu. Župan mora sprejemati odločitve, voditi ljudi in zanje prevzemati odgovornost.

Pred drugim krogom zato ostaja vprašanje: Ali bo Greiner volivcem pokazal, kako namerava voditi Maribor, ali bo predvsem še naprej komentiral svojega protikandidata?