Za zasneževanje Mariborskega Pohorja in Areha bo v prihajajoči zimski sezoni na voljo kar 126 snežnih topov, ki lahko ob ustreznih vremenskih razmerah delujejo tudi vsi hkrati. Njihovo delovanje zahteva velike količine vode in električne energije, brez tehničnega snega pa si sodobne smučarske sezone praktično ni več mogoče predstavljati. Ob tem postajajo zime na Pohorju vse toplejše, kar predstavlja dodaten izziv za upravljalce smučišč.
Na naša vprašanja o porabi vode, električne energije, stroških in načrtovanih naložbah so odgovorili v podjetju Marpromiz Skupine JHMB, medtem ko so na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) pojasnili, kako so se zimske temperature na Pohorju spreminjale v zadnjih desetletjih in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti.
V eni sami noči lahko porabijo več kot 14 milijonov litrov vode
Za izdelavo tehničnega snega so potrebne velike količine vode, dejanska poraba pa je odvisna predvsem od temperature in vlažnosti zraka. Kot pojasnjujejo v Marpromu, posamezen snežni top v povprečju porabi med 8 in 10 kubičnih metrov vode na uro, kar pomeni od 8.000 do 10.000 litrov.
Če vremenske razmere omogočajo zasneževanje prog od vrha do doline, lahko hkrati deluje vseh 126 snežnih topov. Kljub temu je skupna poraba vode omejena z zmogljivostjo črpališč, ki lahko v najugodnejših razmerah prečrpajo do približno 1.200 kubičnih metrov vode na uro.
To pomeni, da lahko v dvanajstih urah intenzivnega zasneževanja porabijo več kot 14.000 kubičnih metrov oziroma več kot 14 milijonov litrov vode. V posamezni zimski sezoni lahko poraba, odvisno od potreb in vremenskih razmer, doseže tudi 150.000 kubičnih metrov. Vodo za zasneževanje črpajo iz lastnih akumulacijskih jezer, ki se polnijo z vodo iz okoliških potokov. Njihova skupna zmogljivost znaša 70.000 kubičnih metrov.
Koliko stane izdelava snega? Stroški niso zanemarljivi
Poleg vode je za delovanje zasneževalnega sistema potrebna tudi električna energija. Po podatkih Marproma sistem med polnim obratovanjem v eni uri porabi 5,4 megavatne ure električne energije. Če bi s takšno močjo neprekinjeno deloval dvanajst ur, bi porabil 64,8 megavatne ure.
V pretekli zimski sezoni so za zasneževanje porabili več kot 800 megavatnih ur električne energije. Stroški izdelave tehničnega snega so odvisni od vremenskih razmer in učinkovitosti delovanja sistema.
»Računamo, da nas kubični meter proizvedenega snega stane med 2 in 3 evre,« so pojasnili v Marpromu.
Pri izdelavi tehničnega snega sicer ne uporabljajo kemičnih dodatkov. Kot zagotavljajo, se za zasneževanje uporabljata izključno voda in komprimiran zrak.
Zime na Pohorju so danes skoraj tri stopinje toplejše
Medtem ko se tehnologija zasneževanja razvija, se spreminjajo tudi vremenske razmere, v katerih mora delovati. Podatki ARSO kažejo, da se je povprečna temperatura zraka v meteorološki zimi, ki traja od začetka decembra do konca februarja, na Mariborskem Pohorju v zadnjih desetletjih zvišala za skoraj tri stopinje Celzija.
»Zima 2023/24 je bila najtoplejša zima na tem območju vsaj od sredine 20. stoletja,« so pojasnili na ARSO. Dodali so, da so bile vse zime od sezone 2010/11 naprej vsaj tako tople kot povprečne zime med petdesetimi in sedemdesetimi leti prejšnjega stoletja.
Spremembe se kažejo tudi v številu dni s temperaturami pod lediščem. Na podlagi podatkov primerljivih meteoroloških postaj na ARSO ocenjujejo, da se je na smučiščih Mariborskega Pohorja v zadnjih 50 letih povprečno število hladnih dni v meteorološki zimi zmanjšalo za 10 do 20 dni, število ledenih dni pa za približno 16 dni. Hladen dan je dan, ko se temperatura vsaj za del dneva spusti pod ledišče, ledeni dan pa pomeni, da temperatura ves dan ostane pod ničlo. Na najtoplejših delih smučišča so po navedbah ARSO vse pogostejše zime z manj kot desetimi ledenimi dnevi.
Snežni topovi lahko delujejo tudi tik pod lediščem
Za učinkovito izdelavo tehničnega snega ni pomembna samo temperatura zraka, temveč tudi njegova vlažnost. Na ARSO pojasnjujejo, da je ključna tako imenovana temperatura mokrega termometra, ki združuje vpliv obeh dejavnikov. Bolj kot je zrak suh, močnejše je ohlajanje zaradi izhlapevanja, zato je zasneževanje mogoče tudi pri nekoliko višjih temperaturah.
»Če je temperatura pod približno –2,5 °C, je izdelava tehničnega snega praviloma možna v širokem pasu relativne vlažnosti zraka, najmanj ugodni pa so pogoji pri zelo visoki relativni vlažnosti,« so pojasnili na ARSO. Če je zrak dovolj suh in relativna vlažnost ne presega 60 odstotkov, je lahko zasneževanje mogoče tudi pri temperaturah malo nad lediščem.
V Marpromu navajajo, da lahko njihovi najboljši snežni topovi proizvajajo kakovosten sneg pri temperaturi –2,5 stopinje Celzija, ob izjemno suhem zraku pa že pri –0,1 stopinje. Pri temperaturah nad lediščem si lahko pomagajo tudi s snežno tovarno, ki deluje neodvisno od zunanje temperature zraka. Pomembno vlogo ima tudi veter, saj lahko premočni sunki izdelan sneg odnesejo zunaj predvidenega območja zasneževanja.
Nekatere proge lahko zasnežijo v 100 urah, druge potrebujejo trikrat toliko časa
Čas, potreben za pripravo posamezne smučarske proge, ni odvisen samo od vremena, temveč tudi od razpoložljive infrastrukture. Na bolje opremljenih progah lahko namreč hkrati priključijo več snežnih topov, kar omogoča hitrejše zasneževanje.
V Marpromu pojasnjujejo, da lahko ob ugodnih vremenskih razmerah, ko temperatura znaša približno –5 stopinj Celzija, proge Snežni stadion, Habakuk in Pisker zasnežijo že v 100 urah. Na progah z manj razvito infrastrukturo lahko postopek traja dvakrat toliko časa, ob neugodnih vremenskih razmerah pa se lahko čas zasneževanja tudi potroji.
Razlike obstajajo tudi med nižje in višje ležečimi deli smučišč. Na ARSO opozarjajo, da temperatura z nadmorsko višino ne pada vedno enakomerno. Ob temperaturnem obratu je lahko v spodnjih delih smučišča celo za več kot pet, včasih pa tudi deset stopinj hladneje kot na višjih legah.
Prihodnost prinaša krajše obdobje za zasneževanje in pogostejše odjuge
Podnebne projekcije za prihodnja desetletja ne napovedujejo ugodnih razmer za smučišča na srednjih nadmorskih višinah. Po ocenah ARSO se bo ozračje tudi ob optimističnem scenariju izpustov toplogrednih plinov segrevalo vsaj do sredine stoletja.
»Podnebne projekcije kažejo, da se bodo pogoji za zasneževanje postopno slabšali. Sezona, ko bo možno zasneževanje, se bo predvidoma skrajšala za več tednov, zmanjšalo pa se bo tudi število dni, ko bo možno zasneževanje,« opozarjajo na ARSO.
Hkrati bodo odjuge predvidoma pogostejše in izrazitejše, zaradi česar bo za vzdrževanje primerljive količine snega na smučiščih potrebno izdatnejše tehnično zasneževanje. V Marpromu medtem poudarjajo, da se sodobna smučišča že dolgo ne zanašajo več zgolj na naravne snežne padavine. Tehnični sneg je namreč odpornejši na odjuge, obrabo in vsakodnevno strojno pripravo prog, zato omogoča stabilnejšo snežno podlago tudi ob manj ugodnih zimskih razmerah.
»Za izvedbo smučarske sezone namreč ni potrebna le zadostna količina snega, temveč moramo snežno podlago tekom sezone ustrezno vzdrževati tudi ob neugodnih zimskih razmerah,« pojasnjujejo v podjetju.
Pol milijona evrov za zasneževanje, načrtujejo tudi novi vodni zbiralnik
Kljub zahtevnejšim vremenskim razmeram na Mariborskem Pohorju in Arehu načrtujejo nadaljnje posodobitve zasneževalnega sistema. Pred prihajajočo zimsko sezono so v sodobno avtomatsko opremo za zasneževanje na progi Pisker vložili približno 500.000 evrov.
V naslednjem letu pričakujejo izdajo gradbenih dovoljenj za povečanje akumulacijskega jezera Kekec na Arehu in gradnjo novega akumulacijskega jezera Videc. V prihodnjih letih želijo nadaljevati tudi posodabljanje in povečevanje zmogljivosti zasneževalnega sistema na progah Ruška, Stolp in Videc.
Novejši snežni topovi po pojasnilih Marproma omogočajo učinkovitejšo proizvodnjo snega pri višjih temperaturah in manjšo porabo električne energije. Kljub tehnološkemu napredku pa ostaja prihodnost zasneževanja tesno povezana z vremenskimi razmerami, ki bodo po napovedih meteorologov vse zahtevnejše.
