DZ je danes z 81 glasovi za in enim proti sprejel zakon o okrepitvi skupnega sklada za rezervacije z jamstvom Slovenije za zagotavljanje izredne makrofinančne pomoči Ukrajini. Slovenija zagotavlja sorazmerni del od 3,66-milijardnega jamstva, v višini do 12,5 milijona evrov, za posojilo EU v skupni višini šest milijard evrov.
EU je že lani sprejela izredno makrofinančno pomoč Ukrajini, katere del je posojilo v višini šest milijard evrov, za katerega se je Evropska komisija zadolžila v višini 3,66 milijardne evrov z izdajo obveznic, države članice pa bodo jamčile za vračilo teh sredstev, če jih Ukrajina ne bi mogla odplačevati.
Z danes sprejetim zakonom Slovenija Evropski komisiji za najeto posojilo zagotavlja sorazmerni del jamstva, in sicer 0,34 odstotka skupnega zneska potrebnih jamstev oz. 12,5 milijona evrov.
Ukrajina je ta sredstva lani že prejela
“Sredstva, prejeta v okviru te pomoči, bodo podpirala najbolj kritične funkcije ukrajinske države, ki se nanašajo na socialne in gospodarske posledice vojne,” je danes v DZ dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec.
Evropska komisija je z Ukrajino sklenila memorandum o soglasju, v katerem bodo določeni pogoji za pripravo oz. izvajanje politik, finančno načrtovanje in zahteve glede poročanja. Predpogoj za pomoč je podpora in spoštovanje demokratičnih mehanizmov, za zmanjšanje tveganj pri črpanju posojila pa bo sprejetih več ukrepov, ki so opredeljeni v sporazumu, je ob potrditvi predloga zakona na vladi pojasnilo ministrstvo.
Leta 2023 bo Ukrajina prejela pomoč v višini 18 milijard evrov.
Za pomoč Ukrajini v letu 2023, na katero se danes sprejeti zakon ne nanaša, pa je bila sprejeta uredba o ustanovitvi posebnega instrumenta za pomoč Ukrajini v višini 18 milijard evrov. Tudi v tem primeru ne bodo nastopile neposredne finančne obveznosti niti za proračun EU niti za nacionalne proračune držav članic.
Evropska komisija bo namreč sredstva, ki jih je pridobila na finančnih trgih, Ukrajini posredovala v obliki ugodnih posojil. Finančne obveznosti bodo nastale v primeru, da Ukrajina ne bo zagotovila vračila krite makrofinančne pomoči za pravočasno izpolnitev finančnih obveznosti. V tem primeru bodo države članice morale vplačati v proračun EU svoj sorazmerni delež v bruto nacionalnem dohodku.
STA
