HSE tudi v prihodnje pričakuje "občutne izgube" pri poslovanju Teša in Premogovnika Velenje, zato pripravlja analize, ki bodo podlaga za odločitve o termo diviziji. Teh še ni, več naj bi bilo znanega v drugem polletju. Premier je razkril, da so v pripravi scenariji zaprtja ali močnega zmanjšanja proizvodnje v Tešu že v treh letih.
"Glede na padajoč trend cen električne energije in naraščajoče cene ogljičnih kuponov v naslednjih letih se bosta, podobno kot ostale evropske termoelektrarne in premogovniki, tudi Teš in Premogovnik Velenje v prihodnje težko izognila občutnim izgubam pri svojem poslovanju. V HSE skupaj s Tešem, premogovnikom in ostalimi relevantnimi deležniki aktivno iščemo rešitve, ki bi celotni naši termo diviziji omogočile stabilno poslovanje do predvidenega konca obratovanja," so STA povedali v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), pod okrilje katerega spadata Teš in Premogovnik Velenje.
Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda predvideva izstop iz premoga, torej prenehanje obratovanja šestega bloka Teša in pridobivanja lignita, najpozneje v letu 2033.
Predčasno zaprtje?
Možno je, da bo proizvodnja elektrike iz premoga zaradi neekonomičnosti ustavljena precej prej. Časnik Dnevnik je v začetku meseca objavil, da bi lahko Teš po neuradnih informacijah zaprli že leta 2026 ali 2027. Projekcije, ki jih je pridobil Dnevnik, naj bi namreč kazale, da bi lahko do leta 2033 ustvaril več kot dve milijardi evrov izgube iz obratovanja, kar da bi lahko ogrozilo obstoj skupine HSE.
Da je v pripravi scenarij predčasnega zaprtja Teša, je na posvetu Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije o izzivih trajnostnega razvoja Slovenije sredi meseca potrdil premier Robert Golob. Dejal je, da ne verjame, da bo Teš zdržal do leta 2032, a "ne zaradi politike, ne zaradi podnebja, ampak zaradi ekonomike".
"Po vseh informacijah, ki jih imam iz HSE, se pripravljajo scenariji zaprtja ali pa radikalnega znižanja proizvodnje ... že v prihodnjih treh letih," je povedal predsednik vlade.
Dodal je, da je to trenutno stvar energetskih podjetij oz. energetske mešanice, medtem ko je naloga politike, da v regijo aktivno investira za njeno preobrazbo.
V HSE so STA povedali, da v zvezi s prestrukturiranjem termo divizije ni bila sprejeta še nobena odločitev. "Trenutno se izdelujejo obsežne analize in pripravljajo strokovne podlage, ki bodo osnova za nadaljnje odločitve. Glede na kompleksnost in obseg potrebnih analiz pričakujemo, da bomo lahko več informacij podali v drugi polovici leta," so navedli.
Letni načrt upravljanja kapitalskih naložb RS za leto 2024 predvideva "pripravljalne upravljavske aktivnosti, vezane na morebitno izločitev premogovne dejavnosti in dejavnosti proizvodnje elektrike iz lignita na t. i. termoenergetsko družbo".
"To pomeni, da bodo v prvi polovici leta izdelane ustrezne analize in strokovne podlage, ki bodo osnova za nadaljnje odločitve. Več informacij bomo lahko podali po njihovi pripravi," so STA povedali v Tešu.
Energetski vidik naj bi bil še najmanjša težava izhoda iz premoga
Zaprtje Teša in Premogovnika Velenje z energetskega vidika ne predstavlja tako velike težave, kot jo s finančnega in socialnega vidika, pravi ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. V načrtu je prestrukturiranje energetske lokacije z namenom ohranjanja le-te, med drugim tudi s plavajočo sončno elektrarno, proizvodnjo vodika in ostalimi novimi tehnologijami. Izpad proizvodnje Teša je tako po mnenju ministrstva možno pokriti z obnovljivimi viri.
Za prestrukturiranje zasavske in savinjsko-šaleške premogovne regije je Sloveniji v evropskem skladu za pravični prehod na voljo skupno okoli 259 milijonov evrov, od tega 174 milijonov za savinjsko-šaleško in 75 milijonov za zasavsko regijo.
Strategija poleg energetskih opredeljuje še cilje na področjih človeških virov in socialne infrastrukture, gospodarstva in okolja. "Prestrukturiranje bo skupek ukrepov na gospodarskem, okoljskem, energetskem, infrastrukturnem, davčnem, zaposlitvenem, izobraževalnem in socialnem področju s skupnim ciljem zagotoviti nadaljnjo gospodarsko rast in razvoj savinjsko-šaleške premogovne regije," so STA povedali na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, ki je pristojno za zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije.
Sočasno je predvidena priprava tudi zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki je v pristojnosti ministrstva za naravne vire in prostor. Kot so povedali STA, je obravnava na vladi predvidena za oktober letos.
Priprava glede na zastavljeno v strategiji, ki jo je vlada sprejela januarja 2022, sicer zamuja. Zakonski okvir za prestrukturiranje regije bi moral biti glede na navedbe v strategiji namreč v javno obravnavo predložen najkasneje v šestih mesecih po sprejemu strategije.
Teš 440-milijonsko posojilo odplačuje
Od 440 milijonov evrov posojila, ki ga je Teš za gradnjo šestega bloka najel pri Evropski investicijski banki in je zavarovano z državnim poroštvom, je bilo konec leta 2023 neodplačanih še 296,74 milijona evrov, so STA povedali na ministrstvu za finance in dodali, da Teš glavnico in obresti redno odplačuje. Na vprašanje o posledicah morebitnega unovčenja poroštva niso odgovorili.
Lokalno okolje opozarja na posledice predčasnega zaprtja
V štirih družbah Premogovnika Velenje je po navedbah sindikata premogovnika okoli 2000 neposredno zaposlenih, v Tešu jih je po podatkih letnih poročil dobrih 300, še od 1500 do 2000 delovnih mest je po navedbah strategije posredno ustvarjenih prek sodelovanja z zunanjimi podizvajalci in lokalnimi dobavitelji.
"Podatki kažejo, da je bilo v letu 2020 približno 20 odstotkov delovnih mest v ožjem vplivnem območju neposredno odvisnih od premogovništva. Hkrati ti podatki ne vključujejo številnih multiplikativnih učinkov, ki dodatno povečujejo posredno odvisnost lokalnega gospodarstva od premogovniške industrije," je navedeno v strategiji.
Velenjski župan Peter Dermol je po medijskih objavah o morebitni izločitvi Teša in Premogovnika Velenje iz skupine HSE ter o morebitnem predčasnem zaprtju obeh družb od vlade zahteval odgovore o namerah države.
"Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj sta dva od najpomembnejših poslovnih subjektov v Šaleški dolini tako s socialnega in ekonomskega vidika kot z vidika zanesljive ter nemotene oskrbe s toplotno energijo. Predčasno zaprtje bi za Šaleško dolino pomenilo ogromen pretres, neobvladljive in katastrofalne posledice na področju oskrbe porabnikov s toplotno energije ter še posebej na socialnem področju," je opozoril župan.
Sindikat Premogovnika Velenje in svet delavcev Premogovnika Velenje sta med drugim navedla, da so rezultati obeh družb v največji meri odvisni od HSE, ki je edini kupec in hkrati tudi prodajalec elektrike iz termodela slovenske energetike ter tudi kupec emisijskih kuponov, s katerimi Teš plačuje izpuste.
Od odločevalcev zahtevata, da je na prvem mestu skrb za pravični prehod na socialnem področju. Obenem je treba poskrbeti za gospodarsko prestrukturiranje Šaleške doline, "ki je vsa ta leta, tudi z uničenjem ogromnih površin in v preteklosti tudi s prekomernim onesnaževanjem ozračja, skrbela za poceni in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo".
Napovedala sta, da bodo zaposleni v Premogovniku Velenje "z vsemi oblikami sindikalnega boja vztrajali na pravičnem izhodu iz premoga, ki ga nikakor ni mogoče izvesti v tako kratkem časovnem obdobju".
Poslovanje z izgubo
Kakšne so projekcije poslovanja v prihodnjih letih, ne v HSE ne v Tešu ne razkrivajo. "Poslovni načrt družbe je poslovna skrivnost," so povedali v Tešu, ki je imel glede na objavljena letna poročila v letu 2019 225,9 milijona evrov prihodkov in 19,6 milijona evrov izgube, v letu 2020 238 milijonov evrov prihodkov in 280,4 milijona evrov izgube in v letu 2021 223,2 milijona evrov in 7,1 milijona evrov čistega dobička.
Slednji je bil po pojasnilih letnega poročila izključno posledica prejete odškodnine (231,8 milijonov evrov) od skupine General Electric po izvensodni poravnavi glede izgradnje bloka 6. V letu 2022 je imela družba 340,7 milijona evrov prihodkov in okoli 587.000 evrov izgube. Poslovanja za lani v družbi še ne razkrivajo.
Družba Premogovnik Velenje je imela v 2019 112,7 milijona evrov prihodkov in 6,6 milijona evrov izgube, v 2020 109,4 milijona evrov prihodkov in 9,7 milijona evrov izgube, v 2021 97,6 milijona evrov prihodkov in 36,3 milijona evrov izgube in v 2022 105,3 milijona evrov prihodkov in 32,9 milijona evrov izgube.
STA
