Psi imajo 100.000 krat boljše sposobnosti zaznave vonja kot ljudje, zato jih že mnoga leta uporabljajo pri odkrivanju razstreliv, prepovedane droge, pa tudi pri odkrivanju bolezni pri ljudeh. Po zgledu svetovnih kinoloških organizacij zdaj tudi slovenski kinologi sestavljajo pasjo enoto za odkrivanje okužb z virusom SarsCov-2. Pozitivne osebe bodo odkrivali preko vzorcev znoja.
Prva slovenska pasja enota
Na Kinološki zvezi Slovenije je šolanje pasje enote prevzel kinolog in mednarodni sodnik Sašo Cvek, ki ima ob seboj odlično ekipo, za projekt je namreč potrebno zadeve urediti tudi pravno-formalno in dejansko so formalnosti za zdaj največja ovira.
Projekt podpirata tako Ministrstvo za zunanje zadeve kot Ministrstvo za zdravje. Kljub predlogu slednjega, da bi projekt zastavili raziskovalno, Cvek meni, da na tem področju nima smisla odkrivati »tople vode«. »Drugod po svetu je že veliko modelov, ki so se pokazali za učinkovite. Povzeli bomo švedski model, ki se ne ukvarja z živim virusom in je zelo uspešen. Psi tam odkrivajo pozitivne osebe na osnovi brisa znoja,« pove. “V znoju okuženega človeka torej ne odkrivajo virusa, temveč odziv telesa na prisotnost virusa,” še pojasni.
V znoju okuženega človeka torej ne odkrivajo virusa, temveč odziv telesa na prisotnost virusa.
Kljub temu, da bodo slovenski kinologi pri šolanju povzemali švedske kolege, velja omeniti, da se s tovrstnim šolanjem pri nas še nismo srečali: »Gre za pilotni projekt, po navadi se namreč lotevamo klasičnega šolanja psov, pripravljamo socializacijske izpite B-Bh in reševalne izpite. Pse za odkrivanje droge denimo, policisti šolajo sami.«
Primerni so manjši socializirani psi
Da bi šolanje lahko steklo, so na Kinološki zvezi pripravili poziv vodnikom in psom. Pričakujejo, da lahko v prvem ciklu izšolajo nekje 5-6 vodnikov in njihovih psov. Če na poti ne bodo naleteli na prevelike formalne ovire, se bo uradno šolanje začelo konec tega meseca.
Pričakujejo, da lahko v prvem ciklu izšolajo nekje 5-6 vodnikov in njihovih psov.
»Za tako odkrivanje je primeren vsak pes, ki je dobro socializiran. Vsak pes, ki je miren, nima težav z zaprtimi prostori in gnečo. Poleg socializiranosti je pomembno, da je pes morda manjše pasme, da po naravi ni čuvaj, torej beagli, labradorci, prinašalci in predstavniki manjših pasem, denimo terierji,« o značilnostih primernega psa pove Cvek.
Po zakonu službeni pes človeka ne sme ovohavati
Za uspešno šolanje pasjih dijakov je potrebno pridobiti vzorce. Seveda bi bilo preprosteje, če bi pes lahko ovohal osebo, vendar tega naša zakonodaja zdaj ne dovoljuje: »Naša trenutna zakonodaja ne omogoča neposrednega stika med psom in človekom. Torej, ne moremo se s psom sprehoditi po letališču, da bi med tem pes ovohal potnike. Z novim zakonom o zaščiti živali delamo na tem, da bi rešili tudi to težavo.«
Sašo Cvek, vodja šolanja nove “pasje enote” za šolanje psov, ki odkrivajo Covid; foto: osebni arhiv
Omejitve niso nekaj novega in z njimi se že dlje srečujejo policisti. Pes namreč ne sme direktno ovohavati osebe, da bi ugotovili prisotnost drog, denimo v žepu.
Naša trenutna zakonodaja ne omogoča neposrednega stika med psom in človekom. Torej, ne moremo se s psom sprehoditi po letališču, da bi med tem pes ovohal potnike. Z novim zakonom o zaščiti živali delamo na tem, da bi rešili tudi to težavo.
Ugotavljanje okužb z direktnim ovohavanjem bi sicer bilo preprosteje: »Kot človek, ki imam vse življenje psa, ne vidim nobenega razloga, zakaj treniran pes ne bi smel do človeka, da ga ovoha. To ni pes, ki bi na koga skočil, ga obliznil.«
Pridobivanje vzorcev bi bilo mogoče preko partnerstva z zdravstvenimi domovi in podpora Ministrstva za zdravje tukaj dosti doprinese: »Preko zdravstvenih domov oziroma mest, kjer se odvzemajo PCR vzorci, bomo v prvi fazi poskusili poskusili pridobiti prostovoljne vzorce. Kandidatom, ki so poslani na testiranje bomo predložili dopis, v katerem s podpisom soglašajo, da vzorec njihovega potu odvzamemo ter z njim treniramo pse.«
Po trenutnih pojasnilih biokemikov je tak vzorec uporaben nekje 2-3 dni.
Testi so anonimni, vzorci pa oštevilčeni. Center nato pasji trenerjem preda vzorce s pojasnilom: prvi, drugi in tretji so negativni, četrti pa pozitiven in takrat lahko začnejo trenirati. Po trenutnih pojasnilih biokemikov je tak vzorec uporaben nekje 2-3 dni.
Pasji smrček je bistveno bolj zanesljiv od hitrega testa
Tuje raziskave so pokazale, da je uspešnost psov in zaznavanja covida okrog 94 odstotna. Psi ga zaznajo v sekundi in so zato primerni za odkrivanje virusa tudi v množici, denimo na letališčih, pred koncerti, pred nogometnimi tekmami in podobno.
Psi covid zaznajo v sekundi in so zato primerni za odkrivanje virusa tudi v množici, denimo na letališčih, pred koncerti, pred nogometnimi tekmami in podobno.
»Poanta je, da pes lahko vse skupaj opravi hitreje in v končni fazi tudi ceneje. Če imamo 50 ljudi, ki jih je treba »pregledati«, bodo psi to naredili bistveno hitreje od klasičnih testov. Z njihovo pomočjo dobimo samo potencialne kandidate, ki jih je treba naknadno preveriti še s testom,« pove Cvek in se pošali: »Glede na to, kake hitre teste imamo v Sloveniji, so psi v vsakem primeru boljši, hitrejši in bolj zanesljivi.«
Glede na to, kake hitre teste imamo v Sloveniji, so psi v vsakem primeru boljši, hitrejši in bolj zanesljivi.
Pes z vohom odkrije covid v manj kot sekundi, vir fotografije: splet
“Pasji detektivi” bodo svoje delo lahko opravljali tam, kjer je iz množice pomembno izločiti posameznike, ki bi lahko pomenili tveganje za množico: »Ena izmed točk, kjer so psi zelo uporabni, je denimo letališče, kjer se posameznik tako ali tako zadržuje kaki dve uri. Človek gre v check in, odvzame si dva brisa potu, enega z vratu, drugega od drugod. Pes je izoliran od te osebe, naučen pa je na pozitiven vzorec. Ko ga pes prepozna kot pozitivnega, je to razlog, da človeka pošljemo na uradni test.«
Odkrivanje Covida s psi ni nadomestilo za testiranje, gre predvsem za to, da iz množice naredi selekcija morebitnih rizičnih kontaktov, ki jih je potrebno testirati. Enako velja tudi drugod po svetu.
Odkrivanje Covida s psi ni nadomestilo za testiranje, gre predvsem za to, da iz množice naredi selekcija morebitnih rizičnih kontaktov, ki jih je potrebno testirati. Enako velja tudi drugod po svetu.
Prva generacija bo šolana v Ljubljani
Glede na primere iz tujine, so vzorci varni za ljudi in živali: »Material, torej krpice prepojene s potom testiranih ljudi, ki ga bomo dobili, ni niti kužen, niti nevaren, kljub temu pa načrtujemo, da bomo šolanje oddelali v prostoru, ki je »čist«.«
Primerni prostori za trening so ambulante, veterine, tudi policijski vadbeni prostori. Za zdaj bodo šolanje začeli v Ljubljani: »Ko bomo dobili vsa potrebna zagotovila, da rokovanje z vzorci ni niti najmanj nevarno, bodo vodniki s svojimi psi lahko delali tudi doma. Drugo skupino bi lahko nato šolali tudi drugod po Sloveniji.«
Primerni prostori za trening so ambulante, veterine, tudi policijski vadbeni prostori.
Šolanje temelji na pozitivnem pogojnem refleksu. Na stojalo bodo namestili določeno število posodic z luknjami in v njih bodo vzorčki potu. Nekaj negativnih in en pozitiven. Ko pes zavoha pozitivnega, to pokaže z mahanjem z repom, lajanjem ali katerim drugim znakom, trener pa ga za to nagradi.
»Gre torej za pozitivno nagrajevanje, še enkrat pa naj poudarim, da ni nič tveganega ne za žival, ne za vodnika,« povzame Cvek.
Covid sezona se zdaj izteka, vprašanje pa je, kaj bo jeseni. Nam je cilj, da s to prvo skupino izšolamo pse do jeseni.
Šolanje se bo predvidoma pričelo konec meseca, urjenje pa traja nekje od 3 – 6 mesecev. »Covid sezona se zdaj izteka, vprašanje pa je, kaj bo jeseni. Nam je cilj, da s to prvo skupino izšolamo pse do jeseni.«
Donosna in zanesljiva naložba
Naložba v treniranje pasjih pomočnikov je torej rešitev, ki jo s pridom že uporabljajo drugod po svetu in bi zlahka razbremenila centre za množična testiranja. Če je življenje podrejeno ukrepom, ki so zdaj že skoraj naš vsakdan in strokovnjaki napovedujejo, da tokratni val ni zadnji, je pričakovati, da bodo pasji pomočniki uporabni na mnogih področjih.
Kljub donosnosti šolanih psov pri Kinološkem društvu ne računajo na to, da bodo obogateli, prej se veselijo pozitivne prepoznavnosti: ” Kinologi ne delamo za denar. Pes je obveznost ne glede na to, ali sije sonce ali je vreme slabo. Sam sicer na našem klubu vodim še tečaje in sem veliko s psi in zame je to balzam. Mobitel vržeš v avto, si v naravi in dve uri niti ne pomisliš na telefon,” o pozitivnih plateh lastništva psa pove Cvek.
