Med tem, ko Ministrstvo za okolje in prostor v predstavitvi novele zakona o vodah vseskozi poudarja, da novela ključno posega v dela na priobalnem pasu in bo z nji okolje zaščiteno, nasprotniki in pobudniki referenduma verjamejo, da bo novela v pomoč premožnim državljanom, da bo pritisk na okolje prevelik in je okolje potrebno zaščititi, česar novela ne prinaša. Kaj je torej res in kaj ne?
Ali se boste udeležili referenduma o noveli zakona o vodah?
- DA (84%, 145 glasov)
- NE (16%, 27 glasov)
Loading ...Temeljni namen novele zakona
Na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije so poudarili, da novela zakona o vodah zagotavlja večjo zaščito vodnih virov in priobalnega pasu, omogoča pa tudi več finančnih sredstev za poplavno varnost. Temeljni namen sprememb zakona je prav zagotovitev večje poplavne varnosti.
Če bo zakon v nedeljo na referendumu dobil podporo, bomo lahko zagotovili nujno potrebna dodatna sredstva za urejanje in vzdrževanje vodotokov. Ob naslednjih poplavah si bo zato lahko marsikdo oddahnil. Veliko gospodinjstev ne bo več trepetalo pred naraslo vodo.
Na okoljskem ministrstvu so dejali, da bi novela zakona prinesla dodatna sredstva za poplavno varnost: “Na podlagi novele se lahko za vzdrževanje in sanacijo, poleg sredstev iz državnega proračuna, koristi tudi 17 milijonov evrov iz namenskih sredstev Sklada za vode. S temi sredstvi bi lahko zagotovili poplavno varnost za velik del prebivalcev ter njihovega premoženja.”
Okoljevarstveniki temeljni namen vidijo drugje. Aktivist Gorazd Marinček meni, da gre pri noveli za odpravljanje zaščitnih ovir za varovanje voda in vodnih virov v korist finančno podprtih, torej kapitala, ogroža kvaliteto življenja naših vnukov.
Ključne spremembe so vrinili v zakon mimo javne razprave, ki bi po evropski direktivi o vodah morala trajati pol leta s spodbujano aktivno udeležbo široke javnosti in stroke, in tako oblikovano besedilo bi moralo iti v DZ brez lobističnih vrinkov v zadnjih sekundah.
Ker se Vizjak tega zaveda in dela v korist kapitala, je ključne spremembe vrinil v zakon mimo javne razprave, ki bi po evropski direktivi o vodah morala trajati pol leta s spodbujano aktivno udeležbo široke javnosti in stroke, in tako oblikovano besedilo bi moralo iti v DZ brez lobističnih vrinkov v zadnjih sekundah.
Kakšne bi bile spremembe na področju gradnje?
Na okoljskem ministrstvu so razložili, da bo pod zaostrenimi vodovarstvenimi pogoji na priobalnih zemljiščih mogoče graditi le še enostavne javne objekte, ki bodo že umeščeni v prostorske akte občin: “Občine bodo za spremembe prostorskih aktov, tako kot doslej, morale pridobiti soglasje Direkcije Republike Slovenije za vode in drugih pristojnih organov. Omejitve gradnje na priobalnih zemljiščih obstajajo in ostajajo, brez soglasij številnih strokovnih služb umestitev objektov v prostor ne bo mogoča.”
Gradnja na priobalnih zemljiščih nikakor ne bo dopustna v primeru poplavne ogroženosti, poslabšanju stanju voda ali če bi bila gradnja v nasprotju s cilji odgovornega in skrbnega upravljanja voda. Prav tako ne bo dopustno, da bi morebitni novozgrajeni objekti kakorkoli omejevali dostop do vode.
O odločanju o morebitnih gradbenih posegih na območju priobalnega pasu so na okoljskem ministrstvu dodali: “Vlada ne bo več imela pravice določati izjem, o pobudah občin bo v celoti samostojno odločala stroka.” Z novelo zakona naj bi bilo objekte mogoče umestiti le na že obstoječa stavbna zemljišča.
Novela dodaja izjeme za gradnjo na vodnem in priobalnem zemljišču ter območju presihajočih jezer. Veljavni zakon prepoveduje gradnjo na vseh teh območjih.
Barbara Čenčur Curk, strokovnjakinja za podzemne vode in upravljanje voda, ob tem opozarja na pasti: “Novela dodaja izjeme za gradnjo na vodnem in priobalnem zemljišču ter območju presihajočih jezer. Veljavni zakon prepoveduje gradnjo na vseh teh območjih (razen za gradnje objektov grajenega javnega dobra, gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda (npr. objekt za zajem ali izpust vode, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in gradnjo objektov, namenjenih obrambi države). Zato so leta 2008 dodali izjemo za gradnje na priobalnih območjih na obstoječem stavbnem zemljišču v obstoječih naseljih z zožanjem priobalnega zemljišča. Zožanje je pravna finta, ker se ne sme graditi na priobalnem zemljišču, zato se ga z Uredbo zoži, gre pa za isti m2.”
Zmanjšanje transparentnosti in prenašanje odločanja na nižjo raven veča možnost korupcije in števila za naše vode škodljivih gradenj.
“Novela zakona o vodah zmanjšuje transparentnost postopkov izdajanja dovoljenj. Odločanje se iz Vlade z izdajo Uredbe , kjer je vsem na očeh, prenaša daleč od oči javnosti na upravno enoto, ki podeljuje gradbeno dovoljenje ter na Direkcijo za vode, ki je organ znotraj Ministrstva za okolje in izdaja vodno soglasje. Vlog za posege bo neprimerno več, zato bo to velik pritisk na DRSV. Zmanjšanje transparentnosti in prenašanje odločanja na nižjo raven veča možnost korupcije in števila za naše vode škodljivih gradenj,” še opozarja Čenčur Curkova.
Bo pitna voda ogrožena?
Eden glavnih razlogov za nestrinjanje z novelo na strani naravovarstvenih aktivistov je strah, da bi vplivala na pitno vodo in njeno kakovost: “Sproščanje zaščite bregov ogroža podtalnico, ker brežine funkcionirajo kot ledvice v človeku, padavinska voda, ki se steka v reke in jezera, se bolj ko ne prečisti, podtalnica s pitno vodo pa se napaja večinoma iz pronicanja vode iz jezer in vodotokov.”
Sproščanje zaščite bregov ogroža podtalnico, kjer brežine funkcionirajo kot ledvice v človeku.
Na okoljskem ministrstvu so o isti temi poudarili, da novela zakona na nikakršen način ne posega v vodovarstvena območja: “Zato je skrb za pitno vodo odveč.” Dejali so: “Pozidave obale, ki bi ogrozila vire pitne vode, ne bo.”
Zagotovili so namreč, da se vodnih virov z nobenim posegom ne bo smelo poslabšali ali količinsko ali kakovostno: “Nikakor se ne sme posegati v noben vir pitne vode. Nobene bojazni ni, da bi voda postala privilegij kogarkoli in da bi bil dostop do obal jezer in rek plačljiv. Voda je in bo ostala pravica vsakega posameznika.”
Kaj bi novela zakona prinesla Mariboru?
Na okoljskem ministrstvu so na pobudo občin v zakon vnesli spremembe, ki naj bi lokalnim skupnostim poenostavile ureditev brežin. “Denimo Mariboru bo novi zakon močno olajšal urejanje brega Drave na Lentu. Občine bodo lahko ob rekah in jezerih uredile pomole, sprehajalne poti, čolnarne, športna in otroška igrišča in podobno. Ne pa tovarn, hotelov in trgovskih središč, kot napačno interpretirajo predlagatelji referenduma,” so povedali.
Novela zakona bi po besedah ministrstva bistveno pripomogla k povečanju poplavne varnosti ogroženih območij Dravske doline.
Novela zakona bi po njihovih besedah bistveno pripomogla k povečanju poplavne varnosti ogroženih območij Dravske doline: “Predvsem pri preventivnih vzdrževalnih ukrepih na vseh tistih vodotokih, na katerih trenutno zaradi nezadostnih finančnih sredstev ne moremo izvesti vseh potrebnih in načrtovanih vzdrževalnih del, ki bi pozitivno vplivala na pretočnost strug ter s tem zmanjšala potencialno škodo zaradi škodljivega delovanja voda, ki nastane kot posledica nezadostnega vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč.”
Gorazd Marinček, ki je med drugim tudi vodja projektov Združenja za ekološko kmetovanje opozarja na širšo sliko. Ob tem izpostavlja, da je bistveno več financ, kot jih zagotavlja novela, mogoče počrpati drugje: “Novela naj bi omogočila porabo 17 milijonov za protipoplavno zaščito, vendar je to pesek v oči, ker ima MOP na razpolago 350 milijonov evrov v podnebnem skladu, ki je namenjen tudi blaženju posledic podnebnih sprememb, kar so sedanje zgoščene padavine v obliki nalivov, ko v izredno kratkem času padejo velike količine vode.”
Protipoplavna zaščita Dravske doline sodi tudi v evropski paket 2.500 milijonov nepovratnih sredstev za okrevanje in odpornost, postavka zeleno. Sočasno bi namreč morala omogočati namakanje kmetijskih površin, in tako povečati količine doma pridelane hrane, kar je vsekakor poveča odpornost konkretne družbe.
Denar zagotovljen z novelo ni nujen niti za zagotavljanje protipoplavne zaščite Dravske doline: “Protipoplavna zaščita Dravske doline sodi tudi v evropski paket 2.500 milijonov nepovratnih sredstev za okrevanje in odpornost, postavka zeleno. Sočasno bi namreč morala omogočati namakanje kmetijskih površin, in tako povečati količine doma pridelane hrane, kar je vsekakor poveča odpornost konkretne družbe.”
Na ministrstvu bodo referendumsko odločitev spoštovali, Marinček predčasno glasoval
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je vse državljanke in državljane pozval k udeležbi na referendumu in k podpori zakonu: “Glas za pomeni glas razuma, glas za zdravo pitno vodo, glas za večjo poplavno varnost, glas za strokovno podprte odločitve.” Minister se bo referenduma udeležil tudi sam.
Na okoljskem ministrstvu so zagotovili, da bodo večinsko referendumsko odločitev seveda spoštovali: “Ne glede na to pa se bomo tudi v prihodnje odločno zavzemali za zaščito okolja in varstvo narave. Še naprej bomo vedno in povsod zagovarjali stališče, da so vodovarstvena območja, kjer so viri pitne vode, nedotakljiva.”
Gorazd Marinček se je v primeru Referenduma o pitni vodi odločil glasovati že predčasno, svoj glas pa bo v nedeljo oddala tudi Barbara Čenčur Curk, ki meni, da gre pri noveli za politično odločitev, ki je egoistična in nedopustna, ker kaže želje enega političnega mandata.
