Konec lanskega leta je center prestolnice postal veliko gradbišče. Pričela so se namreč prva dela za gradnjo nadomestnega železniškega nadvoza čez Dunajsko cesto, ki predstavljajo predpogoj za izvedbo enega največjih infrastrukturnih projektov v državi v zadnjem obdobju. Govorimo seveda o celoviti nadgradnji železniške postaje Ljubljana oziroma veliki ureditvi še kako potrebnega Potniškega centra Ljubljana.

Še en izmed projektov, ki se vztrajno draži

Osrednji del prenove železniške postaje bo predvidoma obsegal gradnjo novega nadhoda s postajno dvorano z dvigali, tekočimi stopnicami ter tekočimi trakovi za hitrejši prehod čez nadhod, ki bo omogočal povezavo za pešce med centrom mesta in Bežigradom. V postajni dvorani so predvideni prostori za prodajo kart, čakalnica za potnike in sanitarije. Skupna površina predvidenih objektov nadhoda s postajno dvorano je 13.665 kvadratnih metrov.

[[image_3_article_66161]]

Ob tem je predvidena še nadgradnja tirne infrastrukture, prenova signalnovarnostnih naprav ter rekonstrukcija obstoječega podhoda z razširitvijo za kolesarje ter dostopi na severni in južni strani in gradnjo dvigal za dostop na perone iz podhoda. Predvidena je tudi nadgradnja peronske infrastrukture s prilagoditvami za gibalno ovirane osebe.

Direkcija je prvi razpis za izbor izvajalca gradnje nove železniške postaje v Ljubljani objavila novembra lani. Kot ocenjeno vrednost del je navedla 136,6 milijona evrov brez DDV oz. 166,7 milijona evrov z davkom, direkcija je obe ponudbi na prvem razpisu zavrnila kot previsoki. Nato so poskusili ponovno in na marčnem razpisu vrednost postavila pri nekaj več kot 173,3 milijona evrov brez davka. Tudi na ta razpis sta konec aprila prišli dve ponudbi. 

Sledila bo tudi gradnja nove avtobusne postaje, kjer so investitor Slovenske železnice, prihodnjih nekaj let pa bo območje tudi veliko gradbišče, ko gre za obnovo komunalne in cestne infrastrukture.

Stanovanja, pisarniški prostori, nakupovalno središče …

Obenem naj bi v kratkem na območju železniške postaje stekla tudi gradnja na 350 milijonov evrov ocenjenega komercialnega projekta Emonika, kjer je prek družbe Mendota investitor madžarska bančna skupina OTP. Kompleks, ki naj bi bil zgrajen konec leta 2026, bo umeščen ob križišča Dunajske, Vilharjeve in Trga OF, ob glavni železniški in avtobusni postaji v Ljubljani.

Naj samo omenimo, da gre za isto bančno skupino, ki bo po združitvi Nove KBM in SKB, sedež nove banke preselila v Ljubljana. Ta bo sprva na lokaciji sedanje centralne poslovne stavbe Nove KBM na Slovenski cesti v Ljubljani, nato pa po načrtih prav v centru Emonika.

V sklopu Emonike bo na severnem delu več objektov s skupno 187 stanovanji in 15.000 kvadratnimi metri pisarniških prostorov. Na južnem delu je predvidena stolpnica, ki bo najvišja poslovna stavba v Ljubljani in bo vključevala 20.000 kvadratnih metrov pisarniških površin. Poleg te stavbe bo nakupovalno središče s površino 21.500 kvadratnimi metri površine in 80 trgovinami. Kompleks bo vključeval tudi dva hotela - enega s tremi zvezdicami in več kot 180 sobami ter drugega s štiri plus zvezdicami ter več kot 200 hotelskimi sobami in apartmaji. Hotela bosta opremljena s hotelsko restavracijo, saloni, konferenčnimi prostori, klubom in sobami z zasebnimi terasami, so zapisali investotorji.

[[image_1_article_66161]]

Gradnja Emonike bo potekala vzporedno z gradnjo potniškega centra Ljubljana, a je pri tem pomembno omeniti, da projekta nimata istih investitorjev. Investitor v že začeto nadgradnjo osrednje ljubljanske železniške postaje je kot že rečeno država, nad naložbo v novo avtobusno postajo pa bdijo Slovenske železnice. Ob tem bo Mestna občina Ljubljane financirala tudi obsežno prenovo cestne in komunalne infrastrukture na območju, ki se je že začela.

Projekt z dolgo brado

Projekt novega potniškega centra s komercialnim delom so zastavili leta 2007, sprva kot partnerstvo med Slovenskimi železnicami in madžarsko-kanadsko družbo Trigranit. Predvideno je bilo, da bi Slovenske železnice v projekt vložile zemljišča, Trigranit pa denar za gradnjo javnega dela (železniško in avtobusno postajo), v zameno pa bi smel graditi druge komercialne vsebine (hotel in stanovanja, poslovne prostore, nakupovalno središče), je nedavno poročala STA.

Trigranit se je nato leta 2014, potem ko med drugim niso dobili želene državne pomoči in so se dogajali številni zapleti zaradi investicijskih pogojev, umaknil iz partnerstva. V projekt je leta 2017 vstopila družba Prime Kapital v lasti dveh ustanoviteljev južnoafriškega sklada NEPI, tistega leta je bilo tudi odločeno, da bo javni del centra zgradila država. Kot je še poročala STA, so komercialni del projekta leto pozneje ustavili, v začetku leta 2019 pa ga je odkupila madžarska bančna skupina OTP.

Leta 2020 končana obnova železniške postaje Maribor

Tudi v Mariboru smo bili pred nekaj leti deležni popolne obnove železniške postaje Maribor, ki je potekala v okviru projekta nadgradnje železniške proge Maribor–Šentilj–državna meja. Ta se je pričela v mesecu februarju leta 2019 in bila končana konec leta 2020. Obsegala je nadgradnjo obeh obstoječih peronov ter gradnjo novega otočnega perona, tako da so potnikom sedaj na voljo sodobni pokriti peroni, ki ustrezajo zahtevam za interoperabilnost za funkcionalno ovirane osebe, navajajo na Direkciji za infrastrukturo. Dostop na perone je po prenovi možen z dvigali, potnikom pa so na voljo tudi tekoče stopnice. Obstoječi podhod je bil podaljšan na meljsko stran in omogoča varno prehajanje iz ene strani postaje na drugo. 

Z nadgradnjo določenih obstoječih tirov je bil omogočen dvig kategorije na D4, kar pomeni, da je od prenove možno obratovanje vlakov z nosilnostjo 22,5 ton/os.

V okviru obnove je bila zamenjana tudi vozna mreža, preurejene so bile obstoječe signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, saniran je bil obstoječi podvoz in podporni zidovi. Z namenom dviga kvalitete bivanja prebivalcev ob železniški postaji, je bilo v okviru projekta postavljenih 2,4 kilometrov protihrupnih ograj. Kljub res celoviti obnovi železniške postaje pa nekih bistvene dodatne ponudbe za razliko od ljubljasnkega projekta na tem mestu ni bilo.

[[image_4_article_66161]]

Pogodbena vrednost del, ki so zajemala nadgradnjo železniške postaje Maribor, železniške postaje Tezno in odseka Maribor–Počehova je znašala 55,5 milijona evrov, od tega je vrednost del na železniški postaji Maribor znašala približno 33 milijonov evrov.

Celoten projekt nadgradnje železniške proge Maribor–Šentilj–državna meja je sofinanciran z evropskimi sredstvi v okviru kohezijskih sredstev. Tu še omenimo, da je bila ravno ta teden v uporabo predana posodobljena železniška proga med Mariborom in Šentiljem z najdaljšim železniškim viaduktom v državi.

Zakaj Maribor investitorjem očitno ni zanimiv?

Zagotovo ne moremo reči, da v Mariboru nimamo lepo in moderno urejene železniške postaje. Je pa dejstvo, da se ob tako velikih infrastrukturnih projektih, ki so v veliki ali pa kar večinski meri fokusirani na prestolnico, poraja vprašanje zakaj Maribor, kot drugo največje mesto v Sloveniji za investitorje očitno ni tako privlačen? V zadnjem obdobju namreč kot po tekočem traku, tako javna podjetja kot tista v zasebni lasti svoje sedeže preseljujejo v prestolico. 

[[image_5_article_66161]]

»Žal smo v Sloveniji zadnjih nekaj let priča vedno intenzivnejši centralizaciji na vseh področjih, kljub vsem obljubam in zagotovilom različnih vladajočih struktur, da se mora razvoj Slovenije decentralizirat. Tudi na področju “odliva” vodstvenih kadrov iz Maribora in Štajerske se že nekaj let srečujemo s tem problemom. Posledice tega za našo regijo niso dobre,« so konec lanskega leta za nas opozorili pri Štajerski gospodarski zbornici.

[[image_6_article_66161]]

Pojasniti, zakaj do tako močne centralizacije v Sloveniji prihaja ni preprosto, je pa dejstvo, da ima Maribor zagotovo veliko potenciala, ki bi ga morali negovati in s pridom izkoriščati, kar pa (nam) zaenkrat očitno ne uspeva. Upamo lahko le, da bo v bližnji prihodnosti potencial prepoznala tako država kot tudi zasebni investitorji in mestu povrnili del sijaja, ki ga je morda v zadnjih letih izgubil.