Alergijske bolezni so v porastu. Ocenjuje se, da je v razvitem svetu na hrano alergičnih med 2 % in 10 % ljudi. Učinkovitega zdravila za alergijo na hrano ni, bolnikom preostane le, da se alergenom (hrani, na katero so alergični) popolnoma izogibajo.
Sliši se enostavno, a žal ni tako, svojevrsten izziv postane prehranjevanje izven doma. To se je potrdilo tudi na primerjalnim ocenjevanjem, na katerem so pri Zvezi potrošnikov Slovenije preverili, na kakšen način slaščičarne na prodajnem mestu navajajo alergene, kako dobro je osebje v slaščičarni podučeno o alergenih in kako osebje skrbi, da ne pride do navzkrižne kontaminacije zaradi rabe istih kuhinjskih pripomočkov, ki je bil izveden v 16 slaščičarnah v šestih mestih po Sloveniji. Prav nobena od slaščičarn ni dobila ocene zelo dobro, oceno dobro so dobile le 3, vse ostale pa oceno pomanjkljivo oz. nezadovoljivo,”je izpostavila Nataša Forstner Holešek ter jih pozvala: “Bodite vredni tega zaupanja in skrbno označite prisotnost oz. odsotnost alergenov v vaših izdelkih.”
“Zakonodaja določa, da morajo biti podatki o alergenih navedeni čitljivo in na dobro vidnem mestu na vsaj enem od mest, kjer so nepredpakirana živila na voljo oz. kjer je ponudba jedi predstavljena (npr. jedilni list, pano, plakat, ekran),” je poudarila Nika Kremić iz MIPORja in dodala: “Nad rezultatom pregleda slaščičarn smo razočarani. Čeprav lahko alergije na hrano resno ogrozijo zdravje ali celo življenje posameznika in čeprav je zakonodaja na tem področju relativno dobro urejena, nobena od slaščičarn ni dobila ocene zelo dobro.”
Foto: ZPS
Pomanjkljive informacije ali informacij preprosto ni bilo
V slaščičarno so se pri ZPS odpravili kot običajni potrošniki, s predpostavko, da imajo eno od alergij na hrano (npr. na sojo ali mleko). Oseba s katero koli alergijo verjetno nima ne potrebe ne želje, da bi s tujci delila informacije o svojem zdravstvenem stanju, zato so najbolje ocenili tista prodajna mesta, ki so imela alergene označene na meniju oziroma ponudbi, na voljo na vsaki mizi. Tako bi lahko potrošnik v miru pregledal ponudbo in izbral ustrezno živilo, ne da bi mu bilo treba vsem razlagati, kakšno alergijo ima. Med pregledanimi slaščičarnami so bile le redke, ki so imele označene informacije o alergenih za celotno ponudbo živil. Celotno ponudbo, vključno z napitki, so našli le v slaščičarnah Dulcis in Cacao v Ljubljani ter Kroštola v Kopru.
Med pomanjkljivostmi pri navajanju informacij o alergenih pa je bilo pogosto tudi nepopolno označevanje oreščkov in glutena. “Pri ponudbi in označevanju hrane brez glutena se morajo vsi v slaščičarni (slaščičarji in strežno osebje) zavedati, da že minimalna količina moke ali drobtin, lahko povzroči hudo reakcijo in okvari tanko črevo bolnika za več let. Nekateri imajo akutno reakcijo na gluten, dobijo prebavne težave in bruhajo, prav vsem bolnikom s celiakijo pa zaužitje glutena zelo škoduje. Črevo potrebuje tudi do 3 mesece, da se regenerira po enem samem prekršku. Dovoljena količina je 20 mg/kg izdelka. Zato je pri pripravi, hrambi in postrežbi slaščic brez glutena potrebna posebna previdnost. Do hudih posledic, tudi do anafilaktičnega šoka pa lahko pride tudi pri zaužitju drugih alergenov, predvsem oreščkov,” je opozorila Nataša Forstner Holešek, prehranska strokovnjakinja in strokovna sodelavka Slovenskega društva za celiakijo.
Ne zanašajte se le na znanje osebja!
Poleg pisnih informacij o alergenih v ponudbi slaščičarn jih je zanimalo tudi znanje osebja, zaposlenega v slaščičarni in način dela oz. preprečevanje navzkrižne kontaminacije z alergenom. Slednje so preverili prek ločevanja pribora pri strežbi sladoleda. Spremljali so, ali osebje za različne vrste sladoleda uporablja ločen pribor oz. pribor ločuje.
“Le v petih od skupno 16 slaščičarn je bilo ločevanje pribora ustrezno, in sicer so imeli za vsako vrsto sladoleda posebno lopatko. To je elegantna rešitev za preprečevanje navzkrižne kontaminacije,” je predstavila rezultate Nika Kremić. Zaskrbljujoče pa je bilo tudi znanje osebja o alergenih. Ko so jih povprašali za priporočilo izdelka brez določenega alergena (npr. mleka, soje, glutena), so bili večinoma presenečeni, pogosto so kaj priporočili bolj kot ne na pamet. Ko so jih povprašali, kako prepričani so o svojem priporočilu, so se posvetovali z drugim članom osebja ali pa prinesli seznam, češ naj si sami izberejo ustrezen izdelek. Najboljše znanje osebja o alergenih so zasledili v Sladoledarni in v slaščičarni Kroštola v Kopru, so še ugotovili pri ZPS.
