Območno združenje Rdečega križa Maribor začenja obsežno kampanjo zbiranja prispevkov za obnovo njihovega letovišča v Punatu, kjer že več desetletij izvajajo zdravstvena in socialna letovanja otrok in mladostnikov, v zadnjem obdobju pa tudi starejših ljudi. V lanskem letu so tam imeli skupno več kot 2000 gostov.

Program se izvaja že 70 let

"Lani smo zaznamovali 70 let izvajanja programa, ki nas v tem prostoru definira in s katerim nas povezuje tudi največ ljudi," je na današnji predstavitvi programa dela povedal sekretar združenja Metod Dolinšek.

Od leta 1954 je Rdeči križ omogočil letovanje več kot 125.000 otrokom

Od nakupa hotela Frankopan na hrvaškem otoku Krk konec leta 1954 so omogočili letovanje več kot 125.000 otrokom. Najstarejši objekti so stari več kot sto let, zadnje večje naložbe pa so izvedli pred skoraj 50 leti. Prav tako se z leti spreminjajo potrebe, zato so po Dolinškovih besedah prisiljeni v razmislek o prihodnosti tega letovišča. Poleg prilagajanja vsebin in odpiranja tržnim vsebinam, ki jim omogočajo redno delovanje in vzdrževanje, je nujna tudi celovita obnova, ki jo v grobem ocenjujejo na deset milijonov evrov.

Za obnovo bo potrebna pomoč

Za to potrebujejo pomoč, zato bodo 25. maja začeli kampanjo zbiranja prostovoljnih prispevkov, med drugim prek sms-sporočil PUNAT5 ali PUNAT10 na 1919 ali na bančni račun združenja. Pričakujejo tudi pomoč gospodarstva, ki bi se po Dolinškovih besedah moralo zavedati svoje odgovornosti do družbe. "Nujna je preusmeritev iz vlaganj v zidove in stroje v vlaganja v ljudi, ki tukaj živijo, da bodo imeli na voljo kadre," je dejal.

Obračajo se tudi na lokalne skupnosti, za katere vzpostavljajo shemo, ki predvideva prispevek 2,50 evra na prebivalca na leto iz posamezne občine. "To ne bi smelo predstavljati zalogaja nobeni občini, pa naj bo še v tako hudi stiski, saj vodimo njihove otroke na letovanja," je poudaril sekretar.

Rdeči križ ima tudi druge pomembne programe

Ob tem je predstavil še druge programe Rdečega križa Maribor, med drugim spodbujanje krvodajalstva in darovanja organov in tkiv ter usposabljanja iz prve pomoči. Spomnil je, da igrajo ključno vlogo pri soočanju z izrednimi razmerami, tudi z nudenjem osnovne psihosocialne pomoči v takšnih primerih in rednimi usposabljanji s področja zaščite in reševanja. V ta namen so v okviru projekta Odziv, ki se osredotoča na krepitev sposobnosti čezmejnega odzivanja na naravne nesreče, vzpostavili vadbeni poligon na Krku.

Prostovoljci jim ob majhnem številu zaposlenih pomenijo ogromno

Pri izvajanju programov je vedno večji izziv zagotavljanje ustrezno usposobljenih prostovoljcev, zato bi radi v prihodnje vzpostavili tudi "akademijo" za usposabljanje prostovoljcev. Lani so njihovi prostovoljci opravili več kot 114.500 ur prostovoljnega dela. "To pomeni najmanj 1,1 milijona evrov opravljenega dela v javno korist," je ponazoril Dolinšek. "To sicer pomeni organizacijsko velik zalogaj za nas," je dodal. Omenil je, da je v njihovi organizaciji le 13 zaposlenih.

V sodelovanju z drugimi institucijami morda vzpostavitev klicnega centra

V prihodnje si želijo okrepiti ekipe na terenu. "Vedno bolj se kaže potreba, da bo treba vzpostaviti tudi stalni klicni center za lajšanje stisk ljudi in pomoč pri osnovnih storitvah," je povedal sekretar. Kot je dejal, se za vzpostavitev takšnega centra dogovarjajo še z drugimi institucijami. Prav tako sodelujejo pri razvoju novih tehnoloških rešitev, ki bi omogočile ljudem čim daljše bivanje v domačem okolju. Med načrti je še usposabljanje svojcev za pomoč starostnikom.

V tem delu države še vedno največje potrebe po pomoči

Dolinšek poudarja, da so potrebe po pomoči v tem delu države še vedno večje kot drugod. Neko obliko pomoči Rdečega križa prejme okoli 30.000 ljudi, vedno bolj pa opažajo, da samo z materialno pomočjo ne morejo rešiti stisk. V lanskem letu so razdelili 7035 prehrambenih paketov, izdali 16.915 kilogramov oblačil in obutve 1225 osebam, za 33.500 evrov je bilo plačanih ali doplačanih položnic prosilcev za finančno pomoč za nujne življenjske storitve ter izdanih vrednostnih kartic. Prav slednje so po njegovih besedah ustreznejša in enostavnejša oblika pomoči.