V organizaciji Turističnega društva Klopotec z Zgornje Velke je pred dnevi v Krajevni hiši na Zgornji Velki potekal literarni večer, namenjen 80. rojstnemu dnevu igralca, pesnika in velikega domoljuba Toneta Kuntnerja. Ta se je pred osmimi desetletji rodil na Tratah v Slovenskih goricah. Pogovor za okroglo mizo, okoli katere so sedli igralec Jernej Kuntner (slavljenčev sin), teolog in filozof dr. Edvard Kovač, politik Lojze Peterle, literarni ustvarjalec Niko Kolar in pedagog ter politik Rudi Moge, je povezoval pisatelj in dramatik Tone Partljič. Med gosti so bili tudi domačinka, evropska poslanka Ljudmila Novak, Matjaž Kuntner, Tonetov drugi sin, sicer svetovno znani mikrobiolog, poslanec državnega zbora Franc Breznik in podžupanja občine Šentilj Lidija Šarić. Prisotna je bila celotna družina Kuntner, prav tako tudi številni domačini. Posebno darilo so mu izročili njegovi sošolci iz gimnazije. Za kulturni program so poskrbeli ljudski pevci KUD Gabrijel Kolbič, ljudski godci Marija Snežna, sceno je izdelal Leopold Methans, slišali smo ustno harmoniko Lojzeta Peterleta.
FOTO: Anita Kirbiš
Zbrani so se spomnili najpomembnejših trenutkov v življenju Toneta Kuntnerja, ki ne velja le za legendarnega gledališkega igralca, temveč tudi za odličnega pesnika. V poeziji ustvarja že od srede 60 let, v tem času pa so izšle številne njegove pesniške zbirke: Vsakdanji kruh, Lesnika, Mrtva zemlja, Trate, Ledene rože, V lesu ogenj, Slovenske gorice, Koprive, Moje bregače, O domovina, Marija Snežna, Golčim besede iz srca in vesti, Cmurek, Moja jablana, Mati Slovenija, Tropine. V teh dneh je sicer pri Mohorjevi družbi izšla Kuntnerjeva nova pesniška zbirka Mati zemlja.
Prihod v rojstni kraj doživlja živo in mrtvo
Tone Kuntner, ki zdaj živi v Ljubljani, pogosto, ko se pripelje v Slovenske gorice, opravi isto pot. Najprej se ustavi v Lenartu pri spomeniškem obeležju Jožetu Pučniku, nato pri Leopoldu Methansu v Zgornjem Dražen Vrhu v tako imenovani Methansovi hiši, pri Kapralovem gradu na Tratah, pri Kostajnšku, kjer je lep pogled na Marijo Snežno. Ustavi se tudi na pokopališču v Mariji Snežni, kjer obišče grob svojega botra Borovinška, in seveda v svojem rojstnem kraju na Tratah, na domačiji, ki je več ni.
FOTO: TD Klopotec Zgornja Velka
Kuntner nam je povedal, da prihod v Slovenske gorice vedno znova doživlja, kot pravi, živo in mrtvo. “Ko grem domov, je, kot da bi obiskoval pokopališče. Tam ni nikogar več, niti sorodnikov, hiše ali sosedov. Niti nikogar več ne poznam. Vse je ravno in preorano. Nič ne raste, je tako rekoč puščava. Na eni strani je boleče, po drugi pa je to sreča, da vidim tiste kraje, kjer sem rasel v svojih najstniških letih, in odkoder sem potem šel in se vedno znova vračal. Vračam se v kraje, kjer sem preživel najbolj občutljiva leta (10, 11, 12, 13, …), pri 13 sem odšel.”
Literarni večer na Zgornji Velki je bil zanj mila sreča
Na vprašanje, kako je doživljal literarni večer ob 80. rojstnem dnevu, Kuntner odgovori: “To je bila zame, bi rekel, mila sreča. Skupaj so prišli ljudje, ki jih imam rad, ki sem jih bil vesel. Direktno iz Sofije je recimo prišel moj prijatelj Lojze Peterle, žal pa mi je, da ni mogel priti Jančar, ki je denimo napisal novelo o ruskem zdravniku, ki je živel na Tratah. Zelo sem bil vesel, da je okroglo mizo vodil Tone Partljič, srčni človek, ki zna s humorjem in resnostjo združiti takšno druščino. Največja sreča in moje veliko upanje pa so ti mladi ljudje, Methansov sin, Rajšp in ostali mladi fantje, ki vodijo turistično društvo pri Mariji Snežni in so to organizirali. Bilo je tako lepo, da to lahko naredijo samo srčni ljudje, taki, ki so bili vzgojeni v srčnosti, in ki jih je mati zemlja rodila kot čudež. Pomenijo upanje, da tak narod ne more propasti. Naj jim Bog poplača.”
Kuntner pravi, da bo tudi po izdaji zadnje pesniške zbirke Mati zemlja zagotovo še kaj napisal, ali bo izdal še kakšno zbirko pesmi, pa ne more odgovoriti. Doda, da tako dolgo življenje razume kot milost, s svojimi leti se ne obremenjuje. “Vsem v mojem rojstnem kraju in širše želim, da naj imajo Slovenske gorice, ki so zame res najlepši del nebes pod Triglavom, kot bi rekel Cankar, radi, naj obdelujejo zemljo. Veste, da ima dvomilijonski narod svojo državo, je velika sreča in milost ter nasmeh zgodovine, kot je rekel Peterle. Ni važno, kaki oblaki so nad nami in kaki golobi letajo, bistveno je, da imamo radi svojo domovino. Če je tako, potem je tudi perspektiva. Če pa to počno mladi ljudje, potem je upanje še toliko večje.”
V Turističnem društvu Klopotec so z izvedbo literarnega večera zelo zadovoljni
“Ker smo vedeli, da g. Kuntner 13. maja praznuje rojstni dan, smo mu želeli v rojstnem kraju pripraviti presenečenje. Povezali smo se z njegovim prijateljem Leopoldom Methansom, preko katerega smo vzpostavili stik s Tonetom Kuntnerjem. Ob povabilu v Marijo Snežno je bil navdušen, sam je predlagal, da bi dogajanje povezoval Tone Partljič. Naj povem, da nam je pri organizaciji dogodka pomagala tudi Občina Šentilj, program pa smo pripravili v turističnem društvu,” pa nam je povedal Patric Rajšp, član nadzornega odbora TD Klopotec – Zgornja Velka, ki je tudi moderiral dogodek. Dodaja, da je dogodek zelo dobro uspel, vsem, ki so kakor koli pomagali, se zahvaljuje.
