Vrednost 37 °C, ki velja za normalno telesno temperaturo, izvira iz meritev v 19. stoletju. Novejši podatki kažejo, da je povprečje danes bližje 36,4 °C, znanstveniki pa še ugotavljajo, zakaj.

Povprečna telesna temperatura ljudi je danes nižja kot pred poldrugim stoletjem, kažejo raziskave iz ZDA in amazonskega deževnega gozda. Med mogočimi razlogi znanstveniki navajajo manj okužb in udobnejše bivanje, del strokovnjakov pa opozarja tudi na netočnost zgodovinskih meritev.

Številka 37 izvira iz Leipziga

Uveljavljena vrednost je delo nemškega zdravnika Karla Wunderlicha. V šestdesetih letih 19. stoletja je izvedel eno najobsežnejših raziskav telesne temperature tistega časa: v 15 letih je zbral več kot milijon meritev pri približno 25.000 pacientih. Ugotovil je, da ima zdrav odrasel človek v povprečju 37 °C, in ta številka je v medicini in splošni zavesti ostala do danes.

Ameriški podatki iz več kot poldrugega stoletja

Ekipa z Univerze Stanford pod vodstvom Julie Parsonnet je analizirala podatke o telesni temperaturi skoraj 190.000 ljudi v ZDA, zbrane med letoma 1862 in 2017. Raziskovalci so združili tri zbirke podatkov: evidence veteranov vojske Unije iz ameriške državljanske vojne, nacionalno zdravstveno raziskavo iz sedemdesetih let in podatke pacientov stanfordske bolnišnice iz obdobja 2007–2017.

Izkazalo se je, da je povprečna temperatura odraslih danes bližje 36,39 °C. Po izračunih avtorjev se je znižala za približno 0,03 °C z vsakim desetletjem rojstva.

Enak trend v amazonskem gozdu

Podobno so opazili pri Tsimanih, polnomadski skupnosti, ki živi v amazonskem deževnem gozdu. Njihova povprečna telesna temperatura je bila v začetku 2000-ih okoli 37 °C, do leta 2018 pa se je znižala na približno 36,5 °C. Ker se je to zgodilo v manj kot dveh desetletjih in v povsem drugačnem okolju kot v ZDA, ugotovitev krepi domnevo, da sprememba ni le posledica zahodnega načina življenja ali merilne tehnike.

Manj okužb, bolj udobni domovi

Znanstveniki kot enega glavnih razlogov navajajo boljše zdravje prebivalstva. V 19. stoletju so ljudje precej pogosteje zbolevali za tuberkulozo, grižo in drugimi okužbami. Imunski sistem je za boj z njimi porabil več energije in telo je proizvajalo več toplote.

Cepljenje, boljša higiena, sodobna zdravstvena oskrba in antibiotiki so pojavnost številnih nalezljivih bolezni močno zmanjšali.

Spremenile so se tudi bivalne razmere. Ogrevanje in klimatske naprave ljudem omogočajo, da večino dneva preživijo v prijetni temperaturi, zato telesu ni treba porabiti toliko energije za ohranjanje toplote.

Je bil kriv termometer?

Vsi strokovnjaki ne verjamejo, da je razlog izključno sprememba človeške biologije. Philip Mackowiak, medicinski zgodovinar in strokovnjak za nalezljive bolezni z Univerze v Marylandu, opozarja, da so bile prvotne meritve morda netočne.

Ko je preučil enega od Wunderlichovih steklenih termometrov, je ugotovil, da je bil umerjen približno dve stopinji višje od sodobnih. Wunderlich je poleg tega meril pod pazduho, danes pa se temperatura pogosto meri v ustih. Takratni termometri so bili dolgi in so za zanesljiv odčitek potrebovali tudi 15 ali 20 minut.

A tudi ta razlaga ne pojasni vsega. Podatki ameriških vojaških veteranov, zbrani med letoma 1862 in 1930, kažejo, da so imeli prej rojeni višjo povprečno temperaturo od pozneje rojenih – čeprav so jih merili v istem obdobju. Razlika torej ni le posledica sprememb merilnih instrumentov.

Ena številka ne pove vsega

Na telesno temperaturo vpliva več dejavnikov, 37 °C pa ni univerzalna vrednost za vsakogar. Vse več strokovnjakov meni, da bi bilo treba medicinske smernice prilagoditi sodobnim podatkom, nekateri priročniki in zbirke podatkov pa že upoštevajo, da je normalna temperatura lahko nižja od tradicionalne.

Zdravniki hkrati opozarjajo, naj se ne oklepamo ene same številke: 36,99 °C se bistveno ne razlikuje od 37,01 °C. Pri odraslih lahko na resno zdravstveno težavo, ki zahteva posebno pozornost, kaže temperatura pod 35 ali nad 40 °C.

Za bralce to pomeni, da vrednost nekoliko pod 37 °C na domačem termometru sama po sebi ni razlog za skrb. Koliko so k postopnemu ohlajanju prispevali boljše zdravje, način življenja in okoljske razmere, pa bodo morale pokazati nadaljnje raziskave.