Na družbenih omrežjih se je konec tedna pojavil posnetek, v katerem zamaskirani moški grozijo, da bodo obračunali z migranti. Na posnetku je prikazano, kako so moški domnevnega migranta s prozorno folijo privezali na drog ulične svetilke. Pozneje so se z njim posneli tako, da je imel obraz prekrit z majico, za vratom zanko, v rokah pa napis Remigracija.

Inšpektor sektorja uniformirane policije na PU Ljubljana Ludvik Kastelic je v začetku tega tedna pojasnil, da policija ni prejela nobenega uradnega naznanila ali prijave o nasilju, vseeno pa zadevo temeljito preiskujejo in bodo v prihodnje glede na ugotovitve tudi ustrezno ukrepali.

V sled dogajanju smo se obrnili na Policijsko upravo Maribor in preverili, ali so podobne incidente v zadnjem obdobju obravnavali tudi oni, hkrati pa nas je zanimalo koliko nedovoljenih vstopov v državo so v letošnjem letu obravnavali in kakšna je ta številka v primerjavi za istim obdobjem lani.

»Vaške straže« lahko predstavljajo varnostno tveganje

V uvodu nam Matej Harb, višji samostojni policijski inšpektor na PU Maribor, zagotovi, da na območju Policijske uprave Maribor v zadnjem obdobju niso obravnavali nikakršnih kaznivih dejanj oziroma prekrškov, ki bi bili storjeni zoper tujce, ki nedovoljeno vstopijo v Republiko Slovenijo, prav tako pa ne opažajo angažiranja civilnih iniciativ. 

»Na splošno opozarjamo, da t.i. »vaške straže« ali druge podobne oblike samoorganiziranja v smislu, da bi občani sami opravljali naloge državnih organov oziroma policije, lahko predstavljajo varnostno tveganje in lahko tudi kaznivo ravnanje, zato v Policiji izrecno nasprotujemo njihovemu ustanavljanju in njihovo delovanje skrbno spremljamo, prilagajamo ukrepe za zagotavljanje varnosti in presojamo morebitna odklonska ravnanja,« pojasnjuje Harb in doda, da je vsakršno organiziranje in zbiranje z namenom izvrševanja kaznivih ravnanj kaznivo.

Nadaljuje, da bo Policija vsak primer tovrstnega združevanja, organiziranja, delovanja posameznikov in skupin spremljala in presojala zakonitost in odgovornost. »Poleg odgovornosti se morajo ustanovitelji ti. "vaških straž" zavedati tudi nevarnosti početja. V primeru da bi se posamezni storilci kaznivih dejanj prijetju uprli, bi lahko prišlo tudi do hudih in neželenih posledic,« opozori Harb. 

Sodelovanje z lokalno skupnostjo 

Na drugi strani pa Harb izpostavi zavedanje Policije, da je sodelovanje z lokalno skupnostjo velikega pomena, saj lahko z njim zagotavljajo in krepijo občutek varnosti pri ljudeh. »Policija tako v vseh varnostno obremenjenih območjih, poleg stalne prisotnosti, s skupnostjo navezuje stike, pridobiva in vrednoti ter vzajemno tudi posreduje informacije, ki so pomembne za ljudi v določenem okolju. Skupaj z drugimi deležniki obravnavamo aktualno varnostno problematiko in načrtujemo skupne ukrepe za zagotavljanje varnega bivalnega okolja,« je še dodal Harb.

V policiji torej podpirajo samozaščitna ravnanja občanov, usmerjena v zaznavanje ravnanj, ki lahko predstavljajo pripravljalna dejanja za izvrševanje kaznivih ravnanj, izvajanja samozaščitnih ukrepov za varovanje premoženja. Harb pod ravnanja navede namestitev varnostnih kamer, angažiranje varnostnih služb in tesno sodelovanje s policijo. »Občane pozivamo, da o zaznavi oseb, ki s svojim ravnanjem/obnašanjem na določenem območju vzbujajo sum, da bodo izvrševale ali izvršujejo ali bodo izvršile kazniva ravnanja - prekrške in kazniva dejanja, nemudoma obvestijo policijo ali najbližjo policijsko postajo.«

V tem letu obravnavali 839 nedovoljenih vstopov na notranji meji

Do 19. maja 2024 so sicer na Policijski upravi Maribor obravnavali 839 nedovoljenih vstopov na notranji meji, v istem obdobju lani so jih obravnavali 239, kar predstavlja 251 odstotni porast. Največ nedovoljenih vstopov je bilo na meji z Republiko Hrvaško, in sicer 819 primerov, sledi Republika Avstrija, 12 primerov, Italija, pet primerov in Madžarska, trije primeri nedovoljenih vstopov.
Harb pojasnjuje, da se je povečalo število državljanov Sirije, ki predstavljajo dve tretjini vseh tujcev. Sledijo državljani Afganistana, Turčije, Irana in Egipta. Slednjih dveh v primerjalnem preteklem obdobju niso obravnavali.

»Še vedno so zelo prisotne t.i. sekundarne migracije, natančneje obravnava tujcev, ki zapustijo azilni dom ter pot želijo nadaljevati v smeri Avstrije,« pravi Harb in doda, da so v letošnjem letu tako obravnavali 591 oseb, ki so podale ponovne namere za podajo mednarodne zaščite.

Upravno sodišče zavrglo tožbi občin glede izpostav azilnega doma

Do incidenta v Ljubljani je domnevno prišlo ravno v času, ko je Upravno sodišče zavrglo tožbi občin Brežice in Središče ob Dravi zaradi izpostav azilnega doma, ki ju namerava vlada urediti na Obrežju in v Središču ob Dravi. Spomnimo … Vlada je konec februarja sklenila, da se za potrebe nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito organizira izpostavi azilnega doma na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi.

Sklep je naletel na oster odziv lokalnih skupnosti, nasprotovanje takšni odločitvi so lokalni prebivalci izrazili tudi z več protestnimi shodi, obe občini pa sta sprožili upravni spor. V njem sta med drugim zahtevali tudi začasno odredbo o zadržanju izvrševanja sklepa vlade o lokaciji izpostav azilnega doma.

Sodišče je minuli teden torej presodilo, da s spornim sklepom vlade o vzpostavitvi izpostav azilnega doma »zlasti ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi in s tem poseženo v pravni položaj tožnic, zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu«, zato je bilo potrebno v skladu z zakonom o upravnem sporu obe tožbi zavreči.

Kot je še pojasnilo sodišče, omenjeni sklep namreč le izraža namero vlade, da organizira izpostavi azilnega doma, ni pa z njim bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta, oziroma s tem aktom ni bilo poseženo v nikogaršnji pravni položaj, torej tudi ne položaj tožnic. Zato ne gre za upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v rednem upravnem sporu.

Sklepi vlade veljavni, aktivnosti vladnega urada se bodo tako nadaljevali

Podpredsednik vlade Matej Arčon, sicer tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da je informacijo o odločitvi sodišča prejel tik pred novinarsko konferenco, da pa je bila odločitev »na nek način tudi pričakovana«. »Vse ukrepe bomo sprejeli tako, kot smo si začrtali, kar pa ne pomeni, da ne bomo še naprej gojili dialoga z občinami in iskali čim boljše rešitve za sobivanje azilnega doma in ljudi, ki živijo na tem območju,« je dejal.

Na vladni strani pojasnjujejo še, da so sklepi vlade veljavni in da se bodo aktivnosti vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov v skladu s sklepi vlade in upravnega sodišča nadaljevali, to pomeni, da bodo nadaljevali postopke vzpostavitve izpostave azilnega doma v obliki začasnega ukrepa, če se bo izkazala potreba, je poročala STA.