Šele vročinski val, kakršnemu smo priča v zadnjih dneh, spodbudi ljudi k razmišljanju o tem kako pomembna je čista in kakovostna pitna voda, saj je v tem trenutku vitalnega pomena za zdravje in življenje. Za čisto vodo so potrebni predvsem redni nadzor, dobro vzdrževanje infrastrukture ter tudi človeške navade, ki lahko z neodgovornim ravnanjem povzročijo veliko škode.

Kvaliteta pitne vode v Mariboru je zdravstveno ustrezna

O tem, kakšno vodo pijemo v Mariboru, smo preverili pri Mariborskemu vodovodu iz Skupine JHMB. Po njihovih zagotovilih je pitna voda, ki jo distribuirajo zdravstveno ustrezna, skladna in varna. Mariborski vodovod izvaja redni notranji nadzor v skladu z določili veljavne zakonodaje, kar pomeni, da redno izvaja vzorčenje vseh predpisanih parametrov, in sicer enkrat tedensko na vodnjakih in vsakih 14 dni na omrežju.

V zadnjem času brez zaznanih odstopanj

Občasno se lahko pripeti tudi, da pride do poslabšanja kakovosti vode. Po pojasnilih Mariborskega vodovoda je najpogostejši vzrok za slabšo kakovost pitne vode neustrezno vzdrževanje oziroma izostanek vzdrževanja interne vodovodne napeljave. V zadnjem času v Mariboru in okolici ni prišlo do kakšnega dogodka, ki bi pomenil večje odstopanje in bi povzročilo znatno poslabšanje dobre kakovosti.

Na več odsekih je še potrebna obnova

Po zagotovilih Mariborskega vodovoda je infrastruktura za oskrbo s pitno vodo v Mariboru v dobrem stanju, vendar pa podobno kot v drugih mestih vključuje tudi starejše odseke, ki jih postopno obnavljajo. Mariborski vodovod tako vsako leto prenavlja vodovodno omrežje po prioritetah in planih Mestne občine Maribor, z zamenjavami vodovodnega omrežja pa zmanjšujejo tudi izgube vode.

Z vodo je treba ravnati preudarno

Občani lahko k ohranjanju kakovosti pitne vode pripomorejo z odgovornim ravnanjem v vsakdanjem življenju, predvsem s pravilnim odlaganjem odpadkov in nevarnih snovi, zmanjševanjem uporabe pesticidov in gnojil ter skrbjo za vzdrževanje lastnih vodovodnih napeljav. Pri tem je pomembna tudi varčna raba vode. Z vsemi navedenimi ukrepi se dolgoročno zmanjšujejo obremenitve vodnih virov in prispeva k zanesljivi oskrbi z vodo za prihodnje generacije.

Kakšna je sicer kakovost pitne vode v Sloveniji?

Iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) pojasnjujejo, da se Slovenija glede kakovosti pitne vode uvršča med države z visoko stopnjo skladnosti preskušanih mikrobioloških, kemijskih in indikatorskih parametrov.

Rezultati državnega monitoringa tako kažejo, da večina prebivalcev Slovenije prejema pitno vodo, pri kateri preskušani parametri ne presegajo mejnih vrednosti, določenih v Uredbi o pitni vodi, ki v slovenski pravni red prenaša zahteve evropske zakonodaje glede kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi.

Zagotavljanje varne pitne vode je stalen proces ocenjevanja in obvladovanja tveganj

V sistem državnega monitoringa je sicer vključenih 848 oskrbovalnih območij, ki oskrbujejo približno 92 odstotkov prebivalcev Slovenije. Pri večjih vodovodnih sistemih delež skladnih vzorcev za ključna mikrobiološka indikatorja fekalnega onesnaženja, bakterijo Escherichia coli in enterokoke, presega 99 odstotkov, kar potrjuje visoko raven mikrobiološke varnosti oskrbe s pitno vodo.

Ob tem pa NLZOH poudarja, da skladnost z zakonodajnimi zahtevami ne pomeni popolne odsotnosti tveganj, temveč pomeni, da preskušani parametri v času vzorčenja niso presegali predpisanih mejnih vrednosti.

»Zagotavljanje varne pitne vode je zato stalen proces ocenjevanja in obvladovanja tveganj, ki vključuje zaščito vodnih virov, pripravo vode, distribucijo in nadzor nad celotnim sistemom oskrbe,« še pojasnjujejo na NLZOH.

Monitoring poteka skozi vse leto

Za zagotavljanje ustrezne kakovosti, poteka monitoring pitne vode neprekinjeno skozi vse leto v skladu z zahtevami Uredbe o pitni vodi. NLZOH dodaja, da je pogostost vzorčenja odvisna od velikosti oskrbovalnega sistema, količine distribuirane vode, značilnosti vodnega vira ter ocene tveganja.

Vzorčenje se praviloma izvaja na pipah uporabnikov oziroma na mestih dejanske uporabe pitne vode. Monitoring vključuje mikrobiološke, kemijske, fizikalno-kemijske in indikatorske parametre ter omogoča spremljanje kakovosti vode, zgodnje zaznavanje morebitnih odstopanj in ocenjevanje učinkovitosti ukrepov za zaščito vodnih virov.

Na kakovost pitne vode vplivajo tudi intenzivne padavine

Najpogostejši razlog za neskladnost pitne vode v Sloveniji predstavljajo mikrobiološka odstopanja, ki so najpogosteje povezana z vplivom intenzivnih padavin, poplavnih dogodkov, povečanega površinskega odtoka in hidrogeoloških značilnosti posameznih vodnih virov.

K mikrobiološkim odstopanjem lahko prispevajo tudi neustrezna zaščita vodnih virov, pomanjkljiva priprava oziroma dezinfekcija vode, okvare v distribucijskem sistemu ter vplivi internih vodovodnih napeljav.

Tudi uporaba pesticidov lahko poslabša kakovost vode

NLZOH dodatno pojasnjuje, da poleg mikrobioloških tveganj ostajajo pomembne tudi kemijske obremenitve, ki so povezane predvsem s kmetijsko rabo prostora, uporabo pesticidov in nitratov.

Vse več pozornosti pa strokovna javnost namenja tudi novim oziroma emergentnim onesnaževalom, kot so farmacevtski ostanki, mikroplastika, hormonski motilci in PFAS spojine.

Slovenija v zadnjih letih nima težav pri oskrbi prebivalstva s pitno vodo

Rezultati državnega monitoringa kažejo, da v Sloveniji v zadnjih letih ni bilo zaznanih večjih sistemskih ali dolgotrajnih odstopanj, ki bi pomembneje ogrozila varnost oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Analize so namreč pokazale, da večina oskrbovalnih območij dosega visoko stopnjo skladnosti s parametri kakovosti, določenimi v zakonodaji.

V primeru vremenskih ekstremov je potrebno dodatno spremljanje kakovosti vode

Kot so zapisali pri NLZOH, se občasna odstopanja pojavljajo predvsem v manjših vodovodnih sistemih, ki so zaradi omejenih tehničnih in finančnih zmogljivosti bolj občutljivi na vplive okolja in vremenskih ekstremov.

Takšni primeri praviloma zahtevajo hitro strokovno ukrepanje in dodatno spremljanje kakovosti vode.

Pozitivni trendi kažejo na postopno izboljševanje mikrobiološke kakovosti pitne vode, kar je posledica vlaganj v vodovodno infrastrukturo, izboljšanja postopkov priprave vode in razvoja sistemov upravljanja tveganj.

Infrastruktura je zadovoljiva, problem je predvsem staranje

Slovenija je v zadnjih desetletjih sicer posodobila vodovodno infrastrukturo, vendar pa ostajajo izzivi, ki so povezani predvsem s staranjem distribucijskih omrežij. Na posameznih območjih se pojavljajo težave, povezane z obrabo cevovodov, vodnimi izgubami in potrebo po obnovi infrastrukture. Po mnenju NLZOH je posebno pozornost potrebno nameniti tudi internim vodovodnim sistemom v stavbah, saj lahko na kakovost vode vplivajo materiali hišnih napeljav, zastajanje vode in pomanjkljivo vzdrževanje. Sodobni pristopi zato obravnavajo celotno oskrbovalno verigo, od vodnega vira do pipe uporabnika.

Prihodnji razvoj bo usmerjen v obnovo omrežij, zmanjševanje izgub vode, digitalizacijo sistemov ter prilagajanje infrastrukture podnebnim spremembam in drugim okoljskim vplivom.

Dobra pitna voda ni odvisna zgolj od upravljavcev

O tem kako ohraniti kakovostno pitno vodo v Sloveniji, pri NLZOH izpostavljajo dejstvo, da varovanje pitne vode ni zgolj odgovornost upravljavcev vodovodnih sistemov, temveč skupna odgovornost celotne družbe. Pri tem je pomembno odgovorno ravnanje s pesticidi, gnojili, kemikalijami in zdravili ter ustrezno odvajanje odpadnih voda, saj lahko neustrezno ravnanje dolgoročno vpliva na kakovost podzemnih in površinskih vodnih virov.

Pomemben prispevek predstavlja tudi spoštovanje režimov na vodovarstvenih območjih ter skrb za interne vodovodne sisteme v stavbah. Številna mikrobiološka tveganja, vključno z bakterijo Legionela, so namreč pogosto povezana z notranjimi napeljavami in ne z javnim vodovodnim sistemom.

Podnebne spremembe lahko drastično vplivajo na oskrbo z vodo v prihodnje

V prihodnje bo razvoj oskrbe s pitno vodo zaznamovan zaradi pojava podnebnih sprememb, sprememb rabe prostora, staranja infrastrukture in pojava novih okoljskih tveganj.

Pogostejše suše, intenzivnejše padavine in višje temperature lahko vplivajo tako na količino kot tudi na kakovost vodnih virov.

Samo skladnost pitne vode ne bo dovolj, potrebno bo razmisliti tudi o drugih dejavnikih

Kakovost pitne vode pa v prihodnosti ne bo odvisna samo od monitoringa, temveč bo po mnenju NLZOH ključni izziv prihodnjih desetletij tudi ohranjanje dolgoročne odpornosti vodnih virov in oskrbovalnih sistemov v razmerah podnebnih sprememb, novih okoljskih tveganj in staranja infrastrukture.

Slovenija ima zaradi svojih naravnih danosti izjemno kakovostne vodne vire, njihovo ohranjanje pa bo zahtevalo nadaljnje vlaganje v zaščito vodovarstvenih območij, posodobitev infrastrukture, razvoj monitoringa ter učinkovito sodelovanje med upravljavci, laboratoriji, javnozdravstvenimi institucijami in državnimi organi.