Tale zgodba je sicer še iz začetka dolgega avgusta. Bilo je čisto v centru mesta, da bolj ni moglo biti, pravzaprav na največjem trgu v mestu, baje celo v državi. No, za ovinkom. V gostilni, kje pa. V enem tistih lokalov, kjer še naletiš na dokaj raznoliko klientelo. In, mimogrede, zaenkrat hvala bogu še relativno nizke cene za skoraj elitno lokacijo. Ja, preden vprašate, pivo je cenejše od 2,50.
No, skratka, tam se je zgodilo, da je kelnarca kar tako, nekega vročega zgodnjeavgustovskega dne, z zanosom sporočila: »Od danes dalje pa lahko plačate tudi s kartico!«
Štof za debato!
Sploh v avgustu, ko mesto čaka, da si spočije, še najbolj od sebe, je takšna stvar lahko res velika stvar. Trnek, štof, material za debato. Tako. Šank, dolgo, gostilniško. V živo, ne na spletu. Debata, kakršne so nekdaj bile. No, ne za vse. Se namreč vidi, da gre za precej osebno stvar. Za tiste, ki jim je čisto vseeno, kvečjemu bolj praktično, da ne rabijo laziti do bankomata, morda bolj intimna. Precej bolj strastna pa za one, ki glasno povejo, da ga ni čez keš, ker »tak fsaj vedno vem kolko sn’ porabo/la«.
Še najbolj tiho je v takih debatah osebje, ki raje bolj gleda kot sprašuje, kaj dolgoročno to pomeni za napitnine, če bi, kakor je praksa v nekaterih državah, vsi plačevali s karticami. Da ni več dobrih starih časov »rufanja rund«, seveda vemo še oni, ki smo dobre stare čase itak zamudili. Kot vemo tudi to, da gre pri »jaz sn ti prvi dnar porino, vzami!« za precej tradicionalen, konservativen, da ne rečem patriarhalen način plačevanja. Čeprav, da ne bo pomote, se kdaj opazi tudi kake zelo lično urejene dame, kako so tiščale denar kelnarju pod nas z »ne, niti slučajno, dans mam jaz, da te nisn vidla!«
Mahanje s plačilnimi karticami bi bilo res morda manj osebno. Deluje, kot da si na banki. Še zlasti, ko ti ponavadi kelnar/ca reče, aha, kartica, boste prišli z mano, ker marsikateri POS terminal ne potegne tako daleč tja ven na vrt.
Malo jih je, a še bodo
Ampak v tistem trenutku je bilo zanimivo videti reakcijo. Za nekatere za kar obširno mizo je bilo to, da so končno tudi v tem lokalu dobili POS terminal, skoraj samoumevno. ker je tako že skoraj povsod. Ne pa za vse. Starejši novinarski kolega je zelo ponosno zaklical, kako napredna poteza in da je ta lokal končno v nečem spredaj. Khm. Itak, da ni. Pač, odvisno, koliko lokalov obredete. In, še bolj, katere.
V okolici Poštne je zdaj le še en lokal, ki zdaj že res vse bolj legendarno izstopa potem, da nikakor noče uvesti plačila s karticami. Ono, da je že skoraj punk, alternativa, nekaj, kar te je včasih spravilo v Lonely Planet kot lokalno posebnost, vredno obiska.
In gotovo je tudi v centru mesta še kar nekaj lokalov, ki najbrž niti ne bi zamerili, če bi jim kdo rekel »pajzl« ali »bufa«. Ker so točno takšni, kot so vedno bili, najboljši. Kjer bi bilo skoraj »narobe«, če bi se uklonili zahtevam časa in tehnološkega napredka. In tudi ti bodo vedno posebni. Kot bodo debate o plačevanju s karticami. Poskusite. Slišali boste vse od bančnih zarot, provizij, ni ga čez keš, napredku… In, zelo verjetno, dobili kako rundo. Kako jo boste plačali, no, to je pa že drugo.
Največji hiti
Še en bankomat, ki nikoli ne dela? O, smola.
https://maribor24.si/lokalno/se-en-bankomat-ki-skoraj-nikoli-ne-dela-o-smola
S23 ni Nova vas. Pa kak’ ni? Ker ne.
https://maribor24.si/lokalno/maribor/s23-ni-nova-vas-pa-kak-ni-ker-ne
Kaj bo sledilo? Cesta XIV. divizije?
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-kaj-bo-sledilo-cesta-xiv-divizije
V tretje pa te že narediš izpit za avto. Samo ne na Pobrežju.
Čvrga Ljudskega vrta
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-cvrga-ljudskega-vrta
V Melju je vedno rdeča
