Društvo za razvoj filmske kulture z GT22, Lutkovno gledališče Maribor in MARIBOX v teh dneh ponovno vabijo v Letni kino Minoriti. Prva projekcija je na sporedu že to soboto.

Peta edicija Letnega kina

Letni kino bo mariborske pristaše filmskih platen letos razvajal že petič, na kar so organizatorji v teh negotovih časih še posebej ponosni, kar nekaj časa je bila usoda festivala namreč nejasna. Kljub epidemiji je so snovalci uspeli pripraviti zelo kakovosten filmski program.

V skladu s trenutno veljavnimi vladnimi ukrepi ni več omejitve pri zasedenosti sedišč, maske za obiskovalce prireditev na prostem niso več obvezne, v veljavi pa ostaja t.i. PCT pogoj, o katerem bodo obiskovalci obveščeni na vsakem dogodku. 

“Zelo sem vesel, da bomo letni kino lahko izpeljali tudi letos. Še vedno je nekaj vprašanj, neznank in tveganj. V tem trenutku so pogoji taki, da na omogočajo pravzaprav stoodstotno zasedenost kapacitet in seveda si želimo čim več obiskovalcev,” je ob predstavitvi letošnjega programa dejal direktor Mariboxa, Stipe Jerič.

“Z nakupom vstopnic preko spletnih strani Avditorija Lutkovnega gledališča in Mariboxa se boste izognili čakanju pred blagajno v Minoritih, filmske projekcije pa se bodo lahko začele pravočasno,” je še povedal Jerić.

Rezervirajte srede in sobote

Prva filmska projekcija se bo pričela že to soboto, ko bo na ogled z Oskarjem in Zlatim levom nagrajen film Nomadland (Dežela nomadov). Že uro prej si lahko v Minoritski cerkvi ogledate fotografsko razstavo Filmska generacija.

“Začenjamo z zmagovalcem oskarjev, zlatih globusov in beneškega zlatega leva Deželo nomadov s predfilmom Marka Sajka Strupi, ki je bil eden prvih eko-dokumentarcev na svetu. 17. julija bo, po projekciji Obetavne mladenke, pogovor s članicami novonastalega Kluba režiserk pri Društvu slovenskih režiserjev in režiserk. 24. In 28. julija se nam obetata premieri, novega filma Agnieszke Holland Šarlatan in dokumentarca Zakaj skačem, posnetega po knjižni uspešnici negovorečega japonskega avtističnega dečka Naokija Higashide. Avgusta nadaljujemo s 50-letnico kultnega filma Boštjana Hladnika Maškarada v restavrirani različici in pogovorom z glavnim igralcem Igorjem Galom, v drugi polovici meseca pa še film Človek s senco in pogovor z režiserko Emo Kugler,” je o letošnjih programskih poudarkih povedal Rene Puhar, predsednik Društva za razvoj filmske kulture.

Gre za obujanje romantične filmske zgodovine, včasih je bila to namreč stalnica, mi pa želimo s predfilmi opozoriti na pomemben segment, ki sicer nima veliko možnosti za predvajanje. Po drugi strani s tem podpiramo festivale, ti kratki filmi namrečprihajajo iz desetih različnih festivalov.

Sobote bodo letos namenjene igranim celovečernim filmom, srede pa so namenjene dokumentarnim in eksperimentalnim filmom ter predelavam starejših klasik.

Rene Puhar, predsednik Društva za razvoj filmske kulture

Ob sobotah so se organizatorji odločili nadaljevati tradicijo kratkih predfilmov pred celovečerci: “Gre za obujanje romantične filmske zgodovine, včasih je bila to namreč stalnica, mi pa želimo s predfilmi opozoriti na pomemben segment, ki sicer nima veliko možnosti za predvajanje. Po drugi strani s tem podpiramo festivale, ti kratki filmi namreč prihajajo iz desetih različnih festivalov,” je še povedal Puhar.

Program za otroke

Od 15. do 30. avgusta bo večerne filmske projekcij spremljal tudi program za vso družino, ki nastaja v sodelovanju s Poletnim lutkovnim pristanom in filmskimi festivali v mestu, odvijal pa se bo v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor na drugi strani minoritskega platna.

“Poletni lutkovni pristan je pri nas letos že dvaintridesetič, gre namreč za festival z najdaljšo tradicijo. V zadnjih dveh letih smo v program vključili tudi nekaj projekcij za otroke in mladino. Letos bo takih dogodkov pet. S povezovanjem oba festivala – Poletni lutkovni pristan in Letni kino Minoriti pridobivata, s tem pa tudi vsi mi,” je povedala Špela Hren Juhart iz Lutkovnega gledališča Maribor.

Kako do prizorišča: Ker je okrog Minoritov trenutno gradbišče, je mogoče na prizorišče vstopiti le iz južne, dravske strani.