Sedemnajst belih tablic, opremljenih z ilustracijami in pomenljivimi napisi, kot so Tudi jaz sem žejen, Ne še več betona, potrebujemo parke, Kako je tukaj vroče in podobno, je bilo v preteklih dneh postavljenih v obeh delih Magdalenskega parka, opaziti pa jih je moč tudi na platojih nad podvozom pri železniški postaji, v Parku mladih in na območju za Srednjo oblikovalsko šolo ter ob velikem zapuščenem gradbišču med Jezdarsko, Žolgarjevo in Žitno ulico ter Betnavsko cesto, ki je trenutno obdano z ograjo.
Urejanje prostora (pre)večkrat brez sodelovanja njegovih uporabnikov
Gre za mladinski projekt Mesto za vse, ki ga izvaja Pekarna Magdalenske mreže z udeleženci programa Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O), s tablicami pa so želeli naključne mimoidoče opozoriti na sam način urejanja prostora in njegov namen.
“Opozarjali smo na to, da so zelo pomembne zelene površine ter obenem kakovostne, dostopne in dobro urejene javne površine, ki naj bodo urejene za različne družbene skupine in živali. Prostor, kot tak, ima funkcijo družabnostnega območja, kjer se ljudje srečujejo in lahko kvalitetno ter brezplačno uporabljajo površine, zatem pa sledi mnogo različnih procesov, ki se odvijajo. Pri urejanju površin gre prepogosto za ravnanje v skladu z načrti, ki jih predlagajo arhitekti ali urbanisti, a brez posveta in upoštevanja mnenj ljudi, ki ta prostor uporabljajo, dobro poznajo in vedo, kaj bi želeli v svoji okolici, da bi bilo bivanjsko okolje res kvalitetno in vključujoče za vse družbene skupine,” pojasnjuje Kaja Fiedlero iz Pekarne Magdalenske mreže.
Ilustracije je oblikovala vsestranska animatorka, ilustratorka ter grafična oblikovalka Brina Fekonja, v pripravi pa je PDF dokument, ki bo dostopen na spletni strani in bo v splošni brezplačni rabi, tako da bo ilustracije lahko kdorkoli natisnil in uporabil v domačem okolju.
V neposredni bližini tablice z ilustracijo ježa, ki mimoidoče poziva, da ne pozabijo tudi na najmanjše prebivalce mest in jim pomagajo do vode, ki jo v vročih dneh morda težje najdejo, so se tako že pojavile posodice z vodo, tudi sicer pa je projekt naletel na veliko odobravanje ljudi. “Veliko pozitivnih odzivov smo prejeli preko socialnih omrežij. V okviru projekta smo sodelovali tudi z Majo Simonetti, ki je krajinska arhitektka in sicer zaposlena na inštitutu za politike prostora, ta pa je zelo pohvalila izvedbo in sam namen projekta. Ona je tudi na nek način vzpodbudila, da se zadevo kasneje objavi. Odzivi so bili iz vse Slovenije, tako organizacije, kot tudi posamezniki so projekt zelo pohvalili,” še dodaja Kaja Fiedlero.
Ozelenili tudi eno izmed streh v Pekarni
Tudi sicer pa se v Pekarni Magdalenske mreže pri svojem delovanju odzivajo na aktualne družbene probleme ter prepoznavajo okoljsko krizo in podnebne spremembe, ki so trenutno velik problem v svetu in na vseh lokalnih nvojih. V svojih programih skozi vse leto naslavljajo omenjeno problematiko, hkrati pa si prizadevajo, da pri projektih sodelujejo tudi mladi in iščejo načine, da se zoperstavijo temu kolesju.
“Že nekaj časa se tako ukvarjamo s podnebnimi spremembami na nivojih mest, torej potrebi po čim več zelenja in elementov, ki mesta ohlajajo. V okviru tega smo izpeljali tudi akcijo, torej ozelenili eno izmed zapuščenih streh nekdanje trafopostaje v Kulturnem centru Pekarna. Gre za majhen primer ozelenitve površin, ki že obstajajo in segrevajo mesta,” razlaga Fiedlerova.
Predlogi za lajšanje podnebnih sprememb v Mariboru se nahajajo na povezavi.
Prostovoljke in prostovoljci omenjene organizacije pa so v letošnjem letu pripravili tudi dokument, v katerem so preučili načine, na katere bi se mesta lahko prilagajala podnebnim spremembam in naredili nekaj konkretnih predlogov, kje v Mariboru in s kakšnimi ukrepi bi bilo smiselno nagovarjati omenjeno problematiko.
