V 5. skupini PONI Podravje so se združili bodoči podjetniki z raznolikimi poslovnimi idejami, ki povezujejo ustvarjalnost, storitve in skrb za dobro počutje ter okolje. Med njimi je bil tudi glasbenik Kristijan Jurič, ki razvija poslovno idejo izdelave unikatnih kitar ter hkrati nudi storitve ozvočenja za glasbene in druge dogodke.

Na sejmu je predstavil dve takšni kitari - eno v obliki Telecasterja in drugo v stilu petstrunskega Warwick basa.

Kot je pojasnil, je njegov končni cilj ustvariti prepoznavnost znamke, da bi v prihodnje lahko izključno izdeloval kitare. "Trenutno sem pa še vedno primoran uporabljati tudi druge branže. Imam tudi svoj studio, kjer snemam zvokovni material, kot priložnostni glasbenik se tudi udejstvujem koncertov. Zraven tega pa seveda servisiram inštrumente, oziroma električne kitare in base drugih glasbenikov," je razložil Kristijan.

Projekt PONI Podravje je bil zanj odlična odskočna deska

"Dobiš ogromno informacij, s katerimi je potrebno operirati, zato na koncu dejansko samo izluščiš tisto, kar je zate najbolj pomembno," je dejal in ob tem dodal, da mu je bilo izredno všeč, da je spoznal toliko strokovnjakov z različnih področij, ki so mu dali uporabne informacije za naprej.

Kristijanova ideja, torej izdelava unikatnih kitar, je sicer dokončno dodelana, a bo, kot sam meni, za popolni razsvet potrebovala še vsaj dobro leto dni.

"Ampak verjamem, da bo vse šlo v pravo smer"

Postopek izdelave unikatnih kitar je zelo zapleten

Kot je pojasnil sogovornik, je sam postopek izdelave unikatnega inštrumenta sicer izjemno zapleten in natančen. Vse se začne z izbiro primernega tipa lesa, nato pa se določi primerna oblika kitare. Pri tem je ključno usklajevanje neštetih podrobnosti, ki so prilagojene posameznemu glasbeniku. "Oblika vratu, oblika samega trupa, število prečk - to so osnovne lastnosti, ki jih je treba podrobno razdelati še pred začetkom same izdelave. Enako velja za materiale in komponente, kot so magneti, elektronika in napenjalci," je opisal Kristijan.

Šele ko so vsi ti elementi določeni, se loti izrisa kitare, ki je podlaga za računalniško programiranje stroja za obdelavo lesa. A delo s sodobno tehnologijo še zdaleč ne pomeni, da je proces avtomatiziran. "Čeprav se sliši preprosto, da delo opravi stroj, je treba ta proces ves čas strogo nadzorovati. To od mojstra zahteva ogromno časa, preživetega neposredno ob stroju," še doda.

Ko stroj zaključi grobo obliko, nastopi čas za natančno ročno delo, to je brušenje, vrtanje in montažo. Sledi faza lakiranja ali oljenja lesa, nato pa se začne sestavljanje drobnega materiala, od prečk in napenjalcev do strun ter elektronike. "Ko je inštrument sestavljen, je čas za prvo testiranje. Izjemno pomembno je namreč preveriti, ali kitara glasbeniku ponuja tisti pravi občutek, ki ga pričakuje, saj lahko v tej fazi nekatere malenkosti še vedno prilagodimo," pove sogovornik.

Sledi le še določanje pravilne razdalje strun do ubiralke, nastavitev višine magnetov, preverjanje intonacije in montaža zadnjih detajlov, kot so nosilci za pas. Po temeljitem čiščenju pa je unikatna kitara pripravljena za oder.

Vsaka kitara bo povsem prilagojena posamezniku

Se pa sogovornik zaveda, da na trgu masovne proizvodnje vlada ogromna konkurenca, zato stavi na osebni pristop in butično izdelavo. Vsaka kitara bo tako povsem prilagojena posamezniku.

"Ponudnikov masovnih proizvodov je res veliko. Sam sem našel nišo, ki sicer ni najcenejša, a hkrati na začetku ne bom ponujal tistih najdražjih kitar, saj te za opravičilo visoke cene potrebujejo določeno zgodovino blagovne znamke. Zdi se mi, da bi v cenovnem rangu med 2.000 in 4.000 evri na trgu lahko našel svoje kupce. Če bi uspel izdelati in prodati v povprečju dve kitari na mesec, bi od tega lahko povsem normalno preživel," je optimistično zaključil.