Kultura

Tovarna utopije v Mariboru naseljuje prostore prve tekstilne tovarne v mestu

Petra Zemljič, 19.05.23 ob 03:20

Kot eden od preddogodkov 58. Festivala Borštnikovo srečanje je v v mariborskem Kibla Portalu zaživela interaktivna razstava Tovarna utopije

Tovarna utopije v Mariboru naseljuje prostore prve tekstilne tovarne v mestu

Med 3. majem in 2. junijem na 58. Festivalu Borštnikovo srečanje, v sklopu programa Mlado gledališče 2.0, v Kibla Portalu na Valvasorjevi ulici gostuje interaktivna razstava avtorjev Tomáša Jarkovskega in Tereze Vašíčkove Tovarna utopije, ki je nastala v produkciji češkega Gledališča DRAK.

Inteligenten humor

Kot pravi programska sodelavka Mojca Redjko, je Tovarna utopije sestavljena iz šestih postaj – inštalacij šestih avtorjev, ki so se navdihovali z utopičnimi motivi v literarnem ustvarjanju češkega pisatelja in scenarista Karla Čapka. “Čapek, doktor filozofije, je pisal znanstvenofantastična dela, preden se je znanstvena fantastika razvila v samostojen žanr, in velja za pionirja klasične evropske smeri ZF, ki se je bolj kot tehniškim dosežkom posvečal družbenim temam. Znan je po tem, da je prvi uporabil besedo robot, ki naj bi si jo bil izmislil njegov brat Josef. Pisal je tudi romane drugih zvrsti, detektivske zgodbe, pravljice, gledališke igre, celo knjigo o vrtnarjenju. Njegovo delo odlikujeta izjemen jezikovni dar in inteligenten humor, pogosta tema so družbeni in etični vidiki hitrega napredka tehnologije (masovne proizvodnje, jedrskega orožja, robotov) in (posebno v poznem obdobju) vzpona diktatorskih režimov.”

Prva tekstilna tovarna v mestu

Nadaljuje, da so se avtorji inštalacij navdihovali v romanih Tovarna absolutnega, Krakatit, Vojna z močeradi ter v dramah R. U. R. in Primer Makropulos, kot ustvarjalci na področju lutkovnega in alternativnega gledališča pa so pri kreiranju ohranili svojo uprizoritveno izvirnost ter postavitve zasnovali gledališko, s smislom za metaforični narativ in dialoško igrivost.

Razstava je bila prvotno umeščena v Labirint Gledališča DRAK, to sezono je gostovala v Galeriji Sladovna v Písku, zdaj pa v Mariboru naseljuje prostore prve tekstilne tovarne v mestu. “Mariborsko mehanično tkalnico in apreturo Doctor in drug sta 6. junija 1922 ustanovila češka industrialca judovskega porekla Edvard Doctor in njegov zet Ernest Zucker, ko je Karel Čapek ustvarjal motive za razstavo. Prvo opremo je sestavljalo dvesto tkalskih strojev, uvoženih s Češke. Zdaj, po dobrih sto letih, preteklost in prihodnost ter fikcija in realnost spet stopajo v dialog na sedmih postajah češke inštalacije.”

Tudi o umetni inteligenci

Prenos češke razstave v slovenski prostor je bil svojevrsten zalogaj, tako prostorsko kot vsebinsko. “Umestitev inštalacij v prostor je v Portalu dobila industrijski pridih, obiskovalci pa ob vstopu prejemjo zaščitna delovna oblačila in se potopijo v tovarniško atmosfero.
Vsebinsko prilagoditev so prevzeli pripovedovalci Mariborske knjižnice, ki izvajajo pripovedovalski del obiska. Ta se usmerja v senzibilizacijo publike na percepcijo časa in življenja človeka znotraj tega toka, na posameznikovo in kolektivno družbeno odgovornost, na vojno in mir, možne vire energije, na industrijsko dediščino in z njo povezano funkcijo dela, saj razstava obravnava tudi vprašanje robotizacije dela in vpeljevanje umetne inteligence.”

Na razstavi 800 otrok

Kaj bo počel človek, če bodo njegovo delo opravljali roboti, se po zabavni igri robotskega namiznega nogometa skupaj sprešujejo obiskovalci in pripovedovalci, nadaljuje naša sogovornica. “Se bodo roboti tudi zabavali namesto ljudi? Kaj vse že danes počnejo roboti? Bi imeli robota? In kaj bi potem poklicno delali? Kje bi to delali? Od česa bi živeli? Kako bi zapolnili svoj čas? In hitro se pojavi tudi vprašanje energije, ki jo bodo roboti potrebovali za svoje delovanje. Kaj to pomeni9 za naravo, za planet? Veliko mladih obiskovalcev sklene, da si v resnici ne želijo zamenjave z roboti. Samo mičkeno naj pomagajo, ostalo bodo sami. Četudi mislijo, da se bodo v sodelovanju z roboti poklici v prihodnosti spreminjali. Kako? Tukaj je prostor za temeljit premislek. Mladi ga izvajajo v okviru programa Kulturni dnevnik Narodnega doma Maribor, ki je eden izmed številnih partnerjev v tem velikem mednarodnem in medpodročnem projektu kulturno-umetnostne vzgoje.”

Včeraj so razstavo obiskali učenci Centra za sluh in govor. Mišel Vugrinec, ki je zadolžen za Kulturni dnevnik, pa nam je zaupal, da bo razstavo v času njene postavitve videlo okoli 800 mariborskih otrok, predvsem gre za učence 4. in 5. razredov.