Na župnijski cerkvi sv. Lenarta v Lenartu v teh dneh poteka nujna in zahtevna obnova strehe, saj je strokovni pregled pokazal resne pomanjkljivosti v stabilnosti ostrešja. Zaradi dotrajanosti konstrukcije, poškodb in zamakanja z deli niso mogli več odlašati. 

S strešniki se gledajo iz oči v oči 

Ker gre za dela na visoki višini, rob gradbena odra je na dobrih 12-ih metrih, najvišja točka pa na okoli 24 metrov, to za delavce podjetja Knuplež z Zgornje Velke, ki je bilo izbrano na javnem razpisu, predstavlja svojevrsten izziv. Pravijo, da čutijo veliko mero spoštovanja do dela na tej strehi. Naklon je precej večji kot pri običajnih objektih - okoli 65-odstoten, na nekaterih delih, konkretno nad kapelo, celo do 70–75-odstoten. Običajno, ko jemljejo strešnike s strehe, se sklanjajo, v tem primeru pa so si z njimi iz oči v oči. 

Dela so bila potrebna predvsem zaradi varnosti 

Kolikor le lahko, pomaga tudi domači župnik Marjan Pučko, ki nam je povedal več o tem za mesto Lenart in tamkajšnjo župnijo velikem ter pomembnem projektu. 

"Ta dela moramo izvesti zato, ker nam je ob vseh večjih vetrovih, neurjih in tudi vsako pomlad odkrivalo streho na župnijski cerkvi. Predvsem vetrovi, ki prihajajo iz smeri Pohorja in Boča, so zelo močni. V teh letih smo sodelovali z inženirji in projektanti iz podjetja Tondach, ki so načrtovali in konstruirali te strešnike. Ves čas so nam nudili podporo pri tehnologiji, tako da smo strešnike privijačili z vijaki, jih dodatno pritrjevali z žico ter uporabljali tudi vetrovne zapore, razvite za območja z burjo. Vsi ti trije sistemi so pomagali, da strehe ni več odkrivalo na večjih površinah, vendar so še vedno padli trije ali štirje strešniki. Ker gre za središče mesta, kjer je bila prej šola, zdaj pa glasbena šola, in se tu giblje veliko otrok, je bilo treba ukrepati. Zato smo se brez odlašanja odločili za obnovo."

[[image_1_article_87755]]

Nujnost del potrdili tudi testi 

Ko so jim tehnologi lani januarja povedali, da so možnosti izčrpane in da je edina rešitev zamenjava strehe, so takoj pristopili k projektu. To odločitev so podprli tudi z laboratorijskimi testi strešnikov, kjer so preverjali njihovo odpornost na vlago. "Pri treh od petih strešnikov je voda v štirih urah prešla skozi material. To pomeni, da je ob daljšem dežju streha začela zamakati že po nekaj urah. Zato smo se odločili za ta poseg," pojasni Pučko. 

[[image_2_article_87755]]

Po kroniki sodeč je bila celotna kritina lenarške cerkve zadnjič v celoti zamenjana leta 1979, v okviru večje obnove, podobne tej danes. Obnova je bila tudi leta 2008 po toči, ko so zamenjali poškodovane strešnike in na novo položili letve.

Nadaljuje, da se je kmalu izkazalo, da je dotrajana tudi lesena konstrukcija strehe. Povezniki so se povesili tudi do 20 centimetrov na razponu 12 metrov, kar so strokovnjaki ocenili kot precejšnje odstopanje. "Zato smo vključili statike podjetja iz Ptuja, ki so pripravili statični izračun. Delavci zdaj vgrajujejo nove povezovalne elemente in tramove v skladu s tem načrtom. Prva faza obnove je torej statična sanacija strehe. To pomeni, da so pri vsakem nosilnem elementu nameščeni novi povezovalci in da je spodnja konstrukcija obnovljena. Sledijo novi tramovi v spodnjem delu konstrukcije ter podeskanje celotne strehe, s čimer se zagotovi enakomerna porazdelitev obremenitev. Nato pride na vrsto deskanje in na koncu namestitev novih strešnikov. To sta druga in tretja faza del."

[[image_3_article_87755]]

[[image_7_article_87755]]

Do zdaj le pet deževnih ur

Po pogodbi naj bi bila dela v celoti zaključena do 1. avgusta. Zaradi zime in drugih obveznosti izvajalca pa se lahko rok nekoliko zamakne. "Veliko je odvisno tudi od vremena. Doslej smo imeli le pet deževnih ur, zato dela dobro napredujejo. Bog je poskrbel, da lahko delavci hitro napredujejo."

Pri zbiranju sredstev želijo povezati skupnost

Pučko še razloži, da te investicije niso načrtovali, tako da je tudi finančna plat precej odprta. Ko so pred letom in pol obnavljali oltar sv. Sebastijana, so strokovnjaki ocenjevali, da bo streha vzdržala še vsaj deset let, potem pa je prišlo do nepričakovane odločitve o nujni zamenjavi. "Na razpise se nismo mogli pravočasno prijaviti, zato smo se odločili, da projekt izpeljemo sami. Doslej smo zbrali približno 55.000 evrov, celotni stroški pa bodo okoli 270.000 evrov."

[[image_4_article_87755]]

Sredstva zbirajo na več načinov: z darovi pri mašah, prispevki ob pogrebih ter z različnimi dogodki. Ker cerkev ni le verski, ampak tudi kulturni spomenik, želijo k sodelovanju pritegniti širšo skupnost. "Pred dnevi smo imeli prvi dobrodelni koncert. Naslednje srečanje - s Simono in Matjažem (Misticizem) bo junija, na katerega bomo še posebej povabili starše in otroke."

"Zaradi varnosti smo bogoslužja prestavili na čas po koncu del. Delavci zaključijo okoli 16. ure, maše pa potekajo zvečer ob 18.30, ob vikendih pa po običajnem urniku."

[[image_5_article_87755]]

Za zbiranje prispevkov 'od vrat do vrat' se niso odločili, saj želijo spodbuditi več povezanosti med ljudmi. "S tem na nek način sledimo vzpodbudi papeža Frančiška in sedanjega Leona, da postajamo Cerkev misijonarjev, ki gre izven cerkvenih prostorov in tudi na javnih krajih oznanja sporočilo evangelija: upanje, ljubezen in mir. Mislim, da tisti, ki so bili na sobotnem koncertu, lahko potrdijo, da je bilo pozitivno in optimistično vzdušje. Da so lahko še posebej začutili te vrednote."

[[image_6_article_87755]]

Več o projektu lahko preberete na tej povezavi, kjer je objavljen tudi transakcijski račun za nakazilo daru za streho. V maju pa bodo lenarška gospodinjstva prejela obvestila z vsemi informacijami o donacijah.