26. aprila 1941 je Maribor doživel enega bolj temačnih in zgodovinsko izstopajočih trenutkov svoje preteklosti. Adolf Hitler je namreč obiskal mesto ob Dravi, Maribor, ki je tako postalo eno izmed dveh mest zunaj meja predvojne Nemčije, kamor je osebno prišel nacistični voditelj.

[[image_2_article_87748]]

V tistem času je bila druga svetovna vojna že v polnem razmahu. Nemška vojska je Maribor zasedla v začetku aprila 1941, sledili pa so izgon številnih prebivalcev, zapiranje slovenskih šol ter nasilna germanizacija mesta in širše Štajerske.

Preberite tudi Maribor eno najbolj bombardiranih mest v Jugoslaviji

Hitlerjev prihod

Hitler se je 26. aprila v Maribor pripeljal s posebnim vlakom, ki se je ustavil v Špilju, od tam pa se je nacistična delegacija z avtomobili odpravila proti mestu. V Maribor je prispel okoli 9.30 dopoldne.

Najprej si je ogledal porušeni železniški most, nato še porušeni Državni most (današnji Stari most). Po vožnji skozi mesto se je ustavil še na Slomškovem trgu, nato pa obiskal mariborski grad, kjer so ga pričakali predstavniki mariborskih Nemcev, okupacijskih oblasti in Kulturbunda.

V viteški dvorani gradu ga je pozdravil vodja mariborskih Nemcev, evangeličanski pastor Hans Baron, pomembna osebnost nemške manjšine na Spodnjem Štajerskem. Pred gradom se je medtem zbrala množica ljudi, ki je Hitlerja pozdravljala ob njegovem prihodu.

Mit o znamenitem stavku

Dolga desetletja je med ljudmi veljalo prepričanje, da je Hitler prav v Mariboru izrekel stavek: 

»Naredite mi to deželo zopet nemško!«

A zgodovinarji opozarjajo, da to ne drži. Hitler v Mariboru ni imel javnega govora in množice ni nagovoril. Znani stavek je izrekel drugje, ne pa v Mariboru. Najpogosteje se navaja, da ga je izrekel 27. aprila 1941 med obiskom Celovca, ko je govoril o ponemčenju južnih obmejnih območij po okupaciji Jugoslavije.

Prav tako ni stal na balkonu mariborske mestne hiše na Glavnem trgu, kot se je dolgo pripovedovalo. Edina stavba, ki jo je med obiskom dejansko obiskal je bil mariborski grad.

[[image_1_article_87748]]

Možno je, da je do zmede prišlo zaradi prisotnosti visokih nacističnih funkcionarjev in pripadnikov SS, ki so se zadrževali v mestu, pozneje pa se je zgodba širila od ust do ust in sčasoma postala del ljudskega izročila.

Navdušenje dela nemške manjšine

Nemški časnik Marburger Zeitung je dan po obisku poročal o evforiji med delom prebivalstva. Opisovali so, kako so ljudje zapuščali trgovine in hiteli na ulice, da bi videli Hitlerja, ter kako je bil prostor pred gradom napolnjen do zadnjega kotička.

Treba pa je poudariti, da takšno navdušenje ni predstavljalo vseh Mariborčanov. Mesto je bilo narodnostno razdeljeno, številni Slovenci pa so že tedaj okupacijo doživljali kot nasilje, saj so sledili izgoni, zaplembe premoženja in preganjanje.

Že tri dni kasneje odpor

Popolnega nacističnega zmagoslavja ni bilo dolgo. Že 29. aprila 1941, le tri dni po Hitlerjevem obisku, je bila v Mariboru izvedena ena prvih sabotažnih akcij proti okupatorju. Izvedli so jo mladi komunisti, skojevci in drugi protinacistični mladinci ter s tem pokazali, da se mesto okupaciji ne bo uklonilo brez odpora.

Dan, ki ostaja opomin

Hitlerjev obisk Maribora ni bil čast ali priznanje mestu, temveč simbol okupacije, nasilja in poskusa izbrisa slovenskega naroda na Štajerskem. Prav zato ostaja 26. april 1941 pomemben zgodovinski opomin, kako hitro lahko oblast, propaganda in sovraštvo spremenijo življenje celotnega mesta.