Dogajanje ob začetku šolskega leta, ko so se v Mariboru in drugih slovenskih mestih znova pojavili primeri tako imenovanega fazaniranja, dobiva nove razsežnosti. Ob običajnem popisovanju in drugih oblikah »dobrodošlice« starejših dijakov novincem je letos prišlo tudi do ravnanj, pri katerih so bili dijaki izpostavljeni metanju moke in jajc ter škropljenju z barvami. Kot smo poročali, je morala v Mariboru zaradi uporabe spreja zdravniško pomoč poiskati mladoletnica.
Kot je poročalo Delo, so tudi na Pediatrični kliniki v Ljubljani obravnavali dve dekleti. Pri njiju sicer, kot so pojasnili, ni mogoče potrditi neposredne povezave slabega počutja z vdihavanjem barv. Njuno stanje naj bi bilo posledica spleta več okoliščin, med drugim premajhnega vnosa tekočine in izčrpanosti.
Prijavite vsak primer fazaniranja, ki se izvaja proti vaši volji
Policija je po dogodkih pozvala dijake, naj prijavijo vsak primer fazaniranja, ki se izvaja proti njihovi volji. Opozorila je, da lahko takšna ravnanja presežejo mejo prekrška zoper javni red in mir ter prerastejo tudi v kaznivo dejanje.
Na Mestni občini Maribor so obsodili nadlegovanje, poniževanje, ogrožanje zdravja in poškodovanje lastnine, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pa je poudarilo, da poniževanja in ustrahovanja ni mogoče opravičevati s tradicijo ali običaji.
Kako nevarni so barvni spreji?
Dogajanje je ob tem znova odprlo tudi vprašanje, kako nevarno je lahko vdihavanje aerosolov iz barvnih sprejev, s katerimi dijaki ob fazaniranju škropijo drug drugega.
Toksikologinja Tanja Varl Turk je za 24ur.com pojasnila, da lahko vdihavanje pri dovzetnem posamezniku povzroči kašelj, občutek težkega dihanja in druge znake draženja zgornjih dihalnih poti. Prav zato varnostna navodila pri takšnih izdelkih med zaščitnimi ukrepi pogosto predvidevajo tudi uporabo zaščite za dihala.
Kratkotrajen stik akrilne barve s kožo praviloma ne povzroči kemičnih opeklin ali sistemske zastrupitve, lahko pa posušena barva kožo izsuši in zateguje. Pri ljudeh z občutljivejšo kožo se lahko pojavijo tudi srbečica, pekoč občutek, rdečina ali alergijski kontaktni dermatitis.
Toksikologinja je opozorila tudi na manj očitno nevarnost: aerosolni spreji so lahko vnetljivi, njihove posode pa so pod tlakom. Ob segrevanju ali neprimernem ravnanju lahko zato predstavljajo dodatno tveganje.
