Posledice vojne na Bližnjem vzhodu so med prvimi občutili v logistiki. "Ne gre le za prekinitev transportnih poti, temveč predvsem izgubo predvidljivosti - ključnega elementa stabilnega delovanja oskrbovalnih verig," izpostavlja Matevž Obrecht s fakultete za logistiko. So pa logisti zaradi številnih pretresov postali izjemno fleksibilni, dodaja.

Gre za izgubo zelo pomembne predvidljivosti

Ladijski promet skozi Hormuško ožino, skozi katero poteka približno četrtina pomorske trgovine z nafto in petina trgovine z utekočinjenim zemeljskim plinom, je Teheran praktično v celoti onemogočil v odgovor na izraelsko-ameriške napade na Iran, ki sta jih državi sprožili 28. februarja.

Po besedah vodje katedre za upravljanje v logistiki in oskrbovalnih verigah na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru Matevža Obrechta se vojne ne bijejo več samo za ozemlja in dobrine, ampak predvsem za nadzor nad oskrbovalnimi potmi.

"Geopolitično 'vroče' oskrbovalne poti so ključna ozka grla globalnih tokov blaga in energije. Države si jih želijo nadzirati, ker omogočajo vpliv na trgovino in energijo ter izpostavijo vojaško in geostrateško pogajalsko moč," je dejal za STA.

Kakšni so bili prvi učinki?

Primeri, kot je zaprtje Hormuške ožine, v sodobni logistiki po njegovih pojasnilih ne pomenijo zgolj fizičnih prekinitev transportnih poti, temveč predvsem izgubo predvidljivosti, ki je ključni element stabilnega delovanja oskrbovalnih verig.

"V kontekstu Bližnjega vzhoda se učinki pojavijo praktično takoj - najprej na finančni ravni, saj se povečajo premije za vojna tveganja, stroški zavarovanj in posledično cene prevozov. Operativni vplivi sledijo zelo hitro," je dodal.

Izogibanje konfliktnim območjem podaljšuje transportne poti in dobavne roke

Izogibanje konfliktnim območjem povzroči preusmerjanje tokov, daljše transportne poti in podaljšanje dobavnih rokov. "To pomeni več vezanega kapitala v transportu in dodatne pritiske na likvidnost podjetij, še večje povpraševanje po gorivu in posledično večje povpraševanje po nakupu emisijskih kuponov," je pojasnil Obrecht.

Spomnil je na motnje v Rdečem morju, ko so ladjarji ladje preusmerjali okoli Afrike. Takšne preusmeritve lahko podaljšajo transportne poti tudi za 10 do 14 dni, prav tako je treba upoštevati okoljski vidik, saj daljše poti pomenijo večjo porabo goriva in višje emisije, kar logistiko dodatno oddaljuje od ciljev trajnostnega prehoda, je izpostavil. Posledice so bile tedaj opazne tudi v Sloveniji, kjer je Luka Koper beležila zamike prihodov ladij in večjo nestabilnost tokov blaga pri večini ladjarjev.

Glavni pojav je t. i. učinek biča, kjer že manjša motnja na začetku verige povzroči bistveno večja nihanja v nadaljnjih fazah - v zalogah, naročilih in proizvodnji. To pomeni, da se logistični problem hitro razširi na celotno poslovanje podjetja.

Normalizacija potrebuje še več časa kot konflikt

Normalizacija razmer po njegovih besedah praviloma traja dlje kot sam konflikt. "Ko se logistični sistemi enkrat porušijo, potrebujejo čas za ponovno stabilizacijo. V praksi to pomeni več mesecev, pogosto tudi leto ali več," je dejal.

Podjetja lahko tveganja zmanjšajo z večjo odpornostjo oskrbovalnih verig. To vključuje diverzifikacijo dobaviteljev in transportnih poti, uporabo različnih logističnih rešitev ter zmanjševanje odvisnosti od posameznih logističnih vozlišč.

"Zelo nazoren primer smo videli ob zaprtju Sueškega prekopa leta 2021, ki je ključen koridor med Azijo in Evropo. Nekajdnevna blokada je povzročila večmesečne motnje v globalnih dobavnih verigah in jasno pokazala, kako občutljiv je sistem na lokalne motnje," je ponazoril.

Izpostavil je tudi premik k bolj uravnoteženim pristopom, ki vključujejo varnostne zaloge in pripravljene alternativne scenarije. "V praksi to pomeni, da podjetja danes deloma žrtvujejo stroškovno učinkovitost v korist večje zanesljivosti," je dejal.

Zaradi vsakdanjih motenj v logistiki podjetja bolj fleksibilna

So pa logisti postali izjemno fleksibilni in lahko transportne poti po drugi strani zelo hitro prilagodijo situaciji na trgu, je dodal. "To jih je naučila že epidemija covida-19, energetska kriza, somalijski pirati, zapora Sueškega prekopa in druge motnje, ki so dandanes že vsakdan v logistiki," je spomnil.

Obrecht ocenjuje, da bodo logisti počakali, da vidijo, kako se bodo razpletli dogodki. Takoj, ko bodo razmere bolj predvidljive, bodo po njegovih besedah hitro sprožili postopke za ponovno normalizacijo plovnih poti in logističnih tokov.

"Se pa moramo zavedati, da so zmogljivosti omejene. Če en mesec ni dobav, je treba vse to zakrpati, kar pomeni, da tudi če jutri začnejo normalno pluti skozi ožino, bodo vsaj manjše motnje prisotne še nekaj mesecev. In vsi vemo, da je zahodna geopolitika zelo nepredvidljiva, tako da nič ne zagotavlja, da se kaj podobnega ne bo ponovilo," je sklenil.

STA