Svet Evropske centralne banke (ECB) bo danes sklenil dvodnevno zasedanje, ki tokrat poteka v Frankfurtu na povabilo nemške centralne banke Bundesbank. Po pričakovanjih analitikov in signalih, ki so jih v zadnjih tednih poslali člani sveta ECB, naj bi centralna banka zaradi novih inflacijskih pritiskov drugič letos zvišala ključne evrske obrestne mere.

Prvi dvig po več kot letu dni

Svet ECB je osrednje evrske obrestne mere letos prvič zvišal na junijskem zasedanju. Šlo je za prvi poseg v obrestne mere po juniju lani in hkrati za prvo zvišanje po septembru 2023.

Na zasedanju konec julija je svet ECB obrestne mere pustil nespremenjene. Depozitna obrestna mera, ki velja za ključno referenčno mero evrske denarne politike, je tako ostala pri 2,25 odstotka.

Od takrat pa je bilo iz vrst vodilnih predstavnikov ECB slišati več signalov, da bi lahko sledilo novo zvišanje. Med njimi je bil tudi guverner Banke Slovenije Primož Dolenc, ki je nakazal možnost skorajšnjega nadaljnjega zaostrovanja denarne politike.

Nafto in plin znova dražijo geopolitične napetosti

Glavni razlog za pričakovano potezo ECB so okrepljeni inflacijski pritiski. Medletna inflacija v evrskem območju se je v zadnjih mesecih gibala okoli treh odstotkov, dodatno pa jo ogrožajo razmere na energetskih trgih.

Po ponovni zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu in obnovitvi medsebojnih napadov med Iranom in ZDA so se cene nafte po predhodnem umirjanju znova občutneje zvišale. Na najvišjih ravneh v treh letih so tudi cene zemeljskega plina v Evropi.

Avgustovska medletna inflacija v območju evra je tako poskočila na 3,3 odstotka. ECB naj bi z novim dvigom obrestnih mer, s katerim bi depozitno obrestno mero zvišala na 2,50 odstotka, poskušala preprečiti, da bi višji stroški energentov povzročili širše in trajnejše inflacijske pritiske.

ECB želi preprečiti širjenje inflacijskih pritiskov

Ključno vprašanje za ECB je, ali se bo začetni šok zaradi dražjih energentov prenesel tudi v druge dele gospodarstva. Višji stroški energije namreč lahko podjetja spodbudijo k dvigu cen, kar bi lahko sprožilo tako imenovane sekundarne inflacijske učinke in povečalo tveganje za vztrajnejšo inflacijo.

Z dvigom obrestnih mer želi ECB omejiti povpraševanje v gospodarstvu in preprečiti, da bi se višje cene energentov prelile v širšo inflacijsko spiralo.

Gospodarstvo za zdaj ostaja razmeroma odporno

Odločitev za zvišanje obrestnih mer bi lahko olajšali tudi novejši podatki o gospodarski aktivnosti. Gibanje bruto domačega proizvoda (BDP) v drugem četrtletju leta kaže na pospešitev gospodarske dejavnosti in razmeroma dobro kondicijo gospodarstva v območju evra kljub povečani negotovosti v svetu.

Čeprav je temeljna naloga ECB zagotavljanje cenovne stabilnosti, razmeroma spodbudni gospodarski podatki zmanjšujejo tveganje, da bi dodatno zaostrovanje denarne politike gospodarstvo potisnilo v izrazitejšo upočasnitev.

Objavljene bodo tudi nove gospodarske napovedi

ECB bo danes poleg odločitve o obrestnih merah objavila tudi najnovejše napovedi glede inflacije in gospodarske rasti. Te bodo pomemben pokazatelj, kako člani sveta ECB ocenjujejo trajanje sedanjih inflacijskih pritiskov ter vpliv dražjih energentov in geopolitičnih tveganj na gospodarstvo območja evra.