Triodstotna medletna rast bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem četrtletju je rezultat stabilnega okolja, visoke zaposlenosti, investicijske politike države in odpornosti slovenskega gospodarstva, pravi finančni minister, ki opravlja tekoče posle, Klemen Boštjančič. To ne pomeni, da izzivov ni, je pa treba biti pri ocenah realen, dodaja.
Boštjančič: Številke govorijo same zase
"Danes smo dobili zelo jasen in konkreten odgovor na vse katastrofalne napovedi, ki jih poslušamo zadnja leta, predvsem zadnje mesece, še bolj pa zadnje tedne," je danes v izjavi za medije v Ljubljani dejal Boštjančič.
Slovenski BDP je bil v prvem letošnjem četrtletju realno za tri odstotke višji kot v enakem obdobju lani. Po desezoniranih podatkih se je gospodarstvo na četrtletni ravni okrepilo za 0,7 odstotka, medletno pa za 3,1 odstotka. Slovenija se je tako po gospodarski rasti uvrstila med najuspešnejše države Evropske unije, saj je enako visoko rast med državami, za katere so podatki že na voljo, dosegel le še Ciper. K višji rasti je sicer prispevala tudi nizka primerjalna osnova, saj se je slovenski BDP v prvem četrtletju lani medletno zmanjšal za 0,6 odstotka. Kljub temu aktualni podatki kažejo precejšnje izboljšanje glede na pretekla četrtletja, rast pa je bila občutno višja tudi od povprečja evrskega območja in celotne EU.
"Na eni strani smo ves čas poslušali, da slovensko gospodarstvo izgublja sapo, da podjetja množično zapirajo vrata, da investicije stojijo, da se država duši pod lastnimi ukrepi in da Slovenija izgublja razvojni potencial. Danes pa imamo pred seboj uradne podatke statističnega urada in številke govorijo same zase," je poudaril.
Rezultat stabilnega okolja, visoke zaposlenosti, aktivne investicijske politike države ...
Gospodarska rast, ki je v prvem četrtletju medletno znašala tri odstotke, s čimer je Slovenija skupaj s Ciprom na vrhu med članicami EU, za katere so zaenkrat na voljo podatki (20 od 27 članic), po ministrovih besedah ni naključna.
"Je rezultat stabilnega okolja, visoke zaposlenosti, aktivne investicijske politike države in odpornosti slovenskega gospodarstva," pravi Boštjančič.
Rast izhaja iz domačega trošenja, iz investicij in zaupanja ljudi v prihodnost. Posebej je vesel, da raste potrošnja gospodinjstev; ljudje več kupujejo predvsem trajne dobrine, medtem ko so se pred enim letom, "kljub temu da je bilo več denarja", ljudje na globalne razmere odzvali konservativno.
"Gospodarstvo, ki investira, ki gradi"
Rastejo tudi investicije podjetij in države. Kot je poudaril, so posebej pomembne visoke investicije države. Investicije v osnovna sredstva so se povečala za več kot 12 odstotkov, investicije v zgradbe in objekte pa za več kot 20 odstotkov.
"To torej ni gospodarstvo, ki stoji. Je gospodarstvo, ki investira, ki gradi," je izpostavil.
Navedel je podatek, da so ves mandat te vlade investicije sektorja država višje od pet odstotkov BDP, kar da je bila strateška odločitev v začetku mandata.
Po štirih letih ponovno raste zaposlenost
Pomemben signal je po njegovih besedah tudi trg dela. "Po štirih četrtletjih upadanja zaposlenost ponovno raste, to pomeni nova delovna mesta in dodatno zaupanje v gospodarsko aktivnost," je dejal.
Dodal je, da ne želi ustvarjati slike, da izzivov ni. "So in jih poznamo, še posebej v delu evropskega industrijskega okolja, izvozne konkurenčnosti in negotovosti na mednarodnih trgih. Prav zato je toliko pomembneje, da se držimo odgovorne ekonomske politike in stabilnih javnih financ," je povedal.
Slovenija raste hitreje od večine evropskih držav, rast poganjajo domače investicije, potrošnja in zaposlenost, in to v obdobju, ki ga zaznamujejo geopolitična negotovost, energetski pretresi in ohlajanje evropskega gospodarstva.
Slovensko gospodarstvo ostaja odporno
"To ne pomeni, da smo lahko mirni in nič ne delamo, pomeni pa, da moramo biti pri ocenah realni," je dejal in dodal, da dejstva kažejo, da slovensko gospodarstvo ostaja odporno, javne finance stabilne, država pa razvojno aktivna.
Na ministrstvu bodo po njegovih besedah še naprej vodili politiko, ki temelji na stabilnosti, predvidljivosti in podpori razvoju brez dramatiziranja, brez ustvarjanja panike in na podlagi dejstev. "Gospodarstvo ne potrebuje politike strahu, ampak stabilno okolje, zaupanje in odgovorno državo," je povedal po poročanju STA.
