Predsednica Nataša Pirc Musar je danes po vrhu Berlinskega procesa, ki se ga je udeležila na povabilo kanclerja Olafa Scholza, izpostavila pomen popolne evropske integracije držav kandidatk za vstop v EU, pri čemer je po njenem ključno tudi sodelovanje članic unije. Pomen širitve EU sta poudarila tudi Scholz in predsednica Evropske komisije.
Za uspešno širitev poleg držav kandidatk odgovorne tudi članice EU
"Potrebujemo rezultate, ki bodo prebivalcem držav kandidatk poslali sporočilo, da jih EU želi v svoji sredini," je po desetem srečanju najvišjih predstavnikov držav Berlinskega procesa izpostavila predsednica Pirc Musar, kot so navedli v njenem uradu.
"Slovenija ima bogate izkušnje na področju evropske integracije, hkrati pa dobro poznamo regijo Zahodnega Balkana. Upam, da bomo te prednosti znali izkoristiti. Še naprej moramo spodbujati strateški dialog," je dodala. Menila je še, da so za uspeh procesa širitve poleg držav kandidatk odgovorne tudi članice EU.
Pospešen proces vključevanja držav Zahodnega Balkana v EU
Srečanja so se udeležili predstavniki držav, ki sodelujejo v Berlinskem procesu, poleg Slovenije so to še Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Severna Makedonija, Črna gora, Srbija, Avstrija, Francija, Hrvaška, Italija, Nemčija, Velika Britanija, Poljska, Grčija in Bolgarija, ter Madžarska kot predsedujoča Svetu EU. Sodelovala sta tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Von der Leyen in Scholz sta na skupni novinarski konferenci po zaključku vrha prav tako podprla pospešen proces vključevanja držav Zahodnega Balkana v EU.
Širitev EU na vrhu dnevnega reda
"Pred desetimi leti ni bilo tako, danes pa je širitev EU res na vrhu našega dnevnega reda. Obstajata dva ključna pogoja: uskladitev z evropskimi vrednotami in spoštovanje pravne države ter gospodarsko povezovanje," je dejala predsednica Evropske komisije.
"Upam, da ne bo potrebnih še deset let, da se bo vseh šest držav končno pridružilo EU," pa je menil Scholz. Dodal je, da regionalno sodelovanje še danes otežujejo konflikti iz preteklosti, in pozval k nadaljevanju dialoga o normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom.
Voditelji so se sicer v prvem delu srečanja v Berlinu osredotočili na regionalno sodelovanje, v drugem delu pa na zeleni prehod in energetsko povezljivost. Predstavniki držav Zahodnega Balkana so ob tem podpisali nov akcijski načrt za skupni regionalni trg za obdobje 2025-2028.
Cilj je približati Zahodni Balkan z EU na številnih področjih
Pirc Musar je poudarila, da je s podpisom dokumenta zadovoljna, saj po njenem predstavlja konkreten korak naprej. Zadovoljstvo je izrazila tudi von der Leyen.
"Z akcijskim načrtom za rast odpiramo vrata na določena področja skupnega evropskega trga. Spodbujamo reforme in jih usklajujemo z naložbami. Naš načrt se uresničuje, sredstva bodo na voljo še pred koncem leta," je sporočila na omrežju X.
Cilj Berlinskega procesa je Zahodni Balkan približati EU s konkretnimi projekti na področju gospodarstva, infrastrukture, energetike in digitalizacije ter s tem pospešiti širitveni proces. Njegov namen je tudi spodbujanje držav v regiji pri izvajanju reform in reševanju odprtih vprašanj.
STA
