Dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru Iztok Takač je nedavno spomnil, da prve svetovne vojne ni končalo orožje, ampak virus gripe: “Španska gripa je povzročila veliko več smrti kot sama prva svetovna vojna in je tudi prispevala k njenemu koncu.” Bolezen je povzročil tip H1N1 virusa influence, ki je podoben današnjim povzročiteljem ptičje gripe.
Takač je povedal, da se je okužilo približno 500 milijonov ljudi: “Pandemija španske gripe je bila nenavadno huda in smrtonosna oblika ptičje virusne kužne bolezni, ki je v približno letu dni od 1918 do 1919 pobila okrog 50 do 100 milijonov ljudi po vsem svetu. Domnevajo, da je bila španska gripa ena najbolj smrtnih pandemij v dosedanji človeški zgodovini.”
Zavezniki v prvi svetovni vojni so bolezen imenovali ‘španska gripa’ predvsem zato, ker je bila v Španiji deležna mnogo večje medijske pozornosti kot drugje, saj Španija v vojni ni sodelovala in tako ni bilo vojne cenzure.
Dekan mariborske Medicinske fakultete Iztok Takač
Španska gripa se je zaključila s četrtim valom
Dekan mariborske Medicinske fakultete je pojasnil, da je epidemija španske gripe potekala v treh valovih: “Prvi val spomladi 1918, drugi in najbolj smrten od septembra 1918 do januarja 1919 in tretji od februarja 1919 do konca leta 1919. Obdržala se je do leta 1920 kot četrti val, in sicer v nekaterih delih Skandinavije in na izoliranih otokih južnega Atlantika.”
Pandemija španske gripe je izzvenela sama od sebe, saj takrat še niso imeli ustreznih zdravil ali cepiv.
Foto: Wikipedia
Oboleli so včasih umrli že isti dan
Takač je o pandemiji španske gripe povedal: “Zaradi hudega poteka bolezni in visoke smrtnosti, včasih je oboleli umrl že isti dan, se je med ljudi naselil strah, izogibali so se pomoči obolelim. Mrtvih je bilo toliko, da so bile mrtvašnice prenatrpane s trupli. Ljudi, ki bi pokopavali posamezne umrle, ni bilo dovolj, zato so v številnih krajih uredili množična grobišča.”
Drugače kot pri navadni, sezonski gripi, ki prizadene predvsem starejše od 65 let in mlajše od 5 let, so za špansko gripo zbolevali večinoma mladi.
Takač je povedal, da je skoraj polovica žrtev španske gripe umrla zaradi akutnega zapleta: “Zanj so bili značilni visoka telesna temperatura, hude bolečine v mišicah, kašelj, težko dihanje, krvavitev v kožo, iz nosu, ušes in v prebavila. Običajno so umrli zaradi hude pljučne simptomatike in so se zadušili. Mlajši so umirali predvsem zaradi čezmernega imunskega odgovora telesa, tako imenovanega citokinskega viharja, ki se lahko razvije tudi pri okužbi s koronavirusom.”
Foto: Wikipedia
Zaščitne maske so uporabljali že pred stotimi leti
Iztok Takač je razložil, da je bil odziv na epidemijo španske gripe povsem drugačen od odziva na epidemijo covid-19: “Pred več kot sto leti še niso poznali prave narave bolezni, takrat virusov še niso poznali, še manj so jih lahko identificirali. So pa že vedeli, da se je treba izogibati stiku z okuženimi, zato so že takrat uporabljali zaščitne maske, ki so najenostavnejša in najmnožičnejša oblika preprečevanja bolezni tudi danes.”
Dodal je: “Ker takrat še ni bilo cepiva za preprečevanje in ne antibiotikov za zdravljenje sekundarnih okužb, so se posluževali predvsem nefarmacevtskih načinov preprečevanja in zdravljenja, kot so izolacija, karantena, dobra osebna higiena, uporaba dezinficiensov ter omejevanje zbiranja ljudi.”
Foto: Wikipedia
Proti mutacijam virusa se bo najbrž treba boriti z novimi cepivi
Takač je pojasnil, da je v naravi virusov, da mutirajo: “Zato imamo še danes številne mutirane oblike virusa influence, proti katerim se vsako leto borimo z novimi cepivi. Prav tako se srečujemo z mutacijami virusa SARS-CoV-2, proti katerim se bo verjetno potrebno prav tako boriti z novimi cepivi.”
Lahko pričakujemo, da bo tudi koronavirus mutiral v smrtonosnejše različice ali pa, da bo naenkrat izginil? Takač je odgovoril, da je možno oboje: “Čeprav je bolj verjetno, da bo virus ostal vsaj v določenem delu populacije. Tako se je zgodilo z večino virusov, povsem izginejo le redko. Popolno izginotje virusa črnih koz smo dosegli s svetovno kampanjo cepljenja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.”
Foto: Wikipedia
Vsaka pandemija poveča neenakost prebivalstva
Po Takačevih besedah so raziskave pokazale, da se je bruto domači proizvod v času španske gripe svetovnem merilu zmanjšal za 6 odstotkov, osebna poraba pa za 8 odstotkov: “To je primerljivo s padcem v veliki recesiji, ki je svet zajela skoraj sto let kasneje, v letih 2008 in 2009.”
Povedal je še, da je pandemija španske gripe kot vse pandemije povzročila še večjo neenakost in razslojenost med prebivalstvom različnih držav in tudi znotraj posamezne države: “Pričakuje se, da bodo realni prihodki v revnih državah dvakrat manjši kot v razvitejših, saj epidemija enormno poveča stroške za zdravstvo na eni in zmanjša proizvodnjo materialnih dobrin ter izvajanje storitev na drugi strani.”
Foto: Wikipedia
Nas čaka nova gospodarska kriza?
Iztok Takač je opozoril, da se na spontano izginotje koronavirusa ne moremo zanašati: “Škoda, ki jo virus povzroča, je prevelika. Preveč je nepotrebnih smrti, hudih posledic po prebolevanju, preobremenjen je zdravstveni sistem, kažejo se negativne ekonomske posledice in močno se je poslabšala kvaliteta življenja praktično celotne civilizacije.”
Dodal je: “Če se bo ta trend nadaljeval, nas najverjetneje čaka nova gospodarska kriza, ki bo še bolj zarezala v naš vsakdan. Zato moramo narediti vse, kar omogoča sodobna znanost in kar je v naši moči, da to preprečimo. Ker sedaj razpolagamo, za razliko od stanja v času španske gripe, tudi z ustreznimi cepivi, bi bilo zelo neodgovorno, če jih sedaj ne bi uporabili.”
